Pasivna izpostavljenost kemikalijam, ki zavirajo gorenje, pri predšolskih otrocih

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Referenca S. Lipscomb, M.M. McClelland, M. MacDonald et al. Presečna študija socialnega vedenja predšolskih otrok in izpostavljenosti zaviralcem gorenja. Zdravje okolja. 2017; 16 (1): 23. Cilj Oceniti povezave med izpostavljenostjo zaviralcem gorenja in razlikami v družbenem vedenju pri otrocih, starih od 3 do 5 let. Udeleženci presečne opazovalne študije oblikovanja Od oktobra 2012 do januarja 2013 je bilo izbranih 92 otrok, starih od 3 do 5 let, iz 28 predšolskih učilnic na 2 geografskih območjih Oregona. Vsak otrok je dobil pasivni silikonski vzorčevalnik, ki ga je 7 dni neprekinjeno nosil na zapestjih ali gležnjih, da bi zmanjšal izpostavljenost kemikalijam, ki zavirajo gorenje.

Bezug S. Lipscomb, M. M. McClelland, M. MacDonald et al. Querschnittsstudie zum Sozialverhalten von Vorschulkindern und Exposition gegenüber Flammschutzmitteln. Umweltgesundheit. 2017;16(1):23. Zielsetzung Bewertung der Zusammenhänge zwischen der Exposition gegenüber Flammschutzmitteln und Unterschieden im Sozialverhalten von Kindern im Alter von 3 bis 5 Jahren. Entwurf Querschnittsbeobachtungsstudie Teilnehmer Von Oktober 2012 bis Januar 2013 wurden 92 Kinder im Alter zwischen 3 und 5 Jahren aus 28 Vorschulklassen in 2 geografischen Gebieten von Oregon rekrutiert. Jedes Kind erhielt einen passiven Probenehmer aus Silikon, den es 7 Tage lang ununterbrochen an seinen Handgelenken oder Knöcheln tragen sollte, um die Exposition gegenüber flammhemmenden Chemikalien zu …
Referenca S. Lipscomb, M.M. McClelland, M. MacDonald et al. Presečna študija socialnega vedenja predšolskih otrok in izpostavljenosti zaviralcem gorenja. Zdravje okolja. 2017; 16 (1): 23. Cilj Oceniti povezave med izpostavljenostjo zaviralcem gorenja in razlikami v družbenem vedenju pri otrocih, starih od 3 do 5 let. Udeleženci presečne opazovalne študije oblikovanja Od oktobra 2012 do januarja 2013 je bilo izbranih 92 otrok, starih od 3 do 5 let, iz 28 predšolskih učilnic na 2 geografskih območjih Oregona. Vsak otrok je dobil pasivni silikonski vzorčevalnik, ki ga je 7 dni neprekinjeno nosil na zapestjih ali gležnjih, da bi zmanjšal izpostavljenost kemikalijam, ki zavirajo gorenje.

Pasivna izpostavljenost kemikalijam, ki zavirajo gorenje, pri predšolskih otrocih

Razmerje

S. Lipscomb, M.M. McClelland, M. MacDonald et al. Presečna študija socialnega vedenja predšolskih otrok in izpostavljenosti zaviralcem gorenja.Zdravje okolja. 2017; 16 (1): 23.

Cilj

Oceniti povezave med izpostavljenostjo zaviralcem gorenja in razlikami v socialnem vedenju pri otrocih, starih od 3 do 5 let.

Osnutek

Presečna opazovalna študija

Udeleženec

Od oktobra 2012 do januarja 2013 je bilo izbranih 92 otrok, starih od 3 do 5 let, iz 28 predšolskih učilnic na 2 geografskih območjih Oregona. Vsak otrok je dobil pasivni silikonski vzorčevalnik, ki ga je 7 dni neprekinjeno nosil na zapestjih ali gležnjih, da bi zaznal izpostavljenost kemikalijam, ki zavirajo gorenje. Od 92 udeležencev jih je 77 vrnilo silikonske zapestnice; Od 77, ki so zapestnice vrnili, jih je bilo 5 izločenih zaradi znatnega odstopanja od protokola (otrok ni nikoli nosil zapestnice, se je več dni izgubila v šoli ali je šla v pralnico), 3 pa so se odločili, da ne bodo odgovorili na vprašanja v sociodemografskem vprašalniku, tako da je končna velikost vzorca 69 otrok ostala primerna za analizo.

Ocenjeni parametri študije

Vrnjene zapestnice so bile odstranjene in analizirane na 41 različnih spojin, ki zavirajo gorenje, z uporabo plinske kromatografije in masne spektrofotometrije. Starši otrok so izpolnili niz strukturiranih vprašalnikov, da bi zajeli sociodemografske informacije (npr. dohodek gospodinjstva, izobrazba staršev, rasa) in domače učno okolje. Vprašalniki so raziskovalcem omogočili nadzor (v statistični analizi) ključnih psihosocialnih stresorjev, ki negativno vplivajo na vedenje. Vzgojitelji predšolskih otrok so izpolnili ocenjevalno lestvico sistemov za izboljšanje socialnih veščin (SISS-RS) – standardizirano oceno socialnih veščin in problematičnega vedenja, ki ima močne psihometrične lastnosti in meri tako normativno kot klinično pomembno variacijo.

Ciljni parametri

Primarni rezultati so bili razširjenost pozitivnega socialnega vedenja (sodelovanje, odločnost in samokontrola) ter negativnega ali eksternalizirajočega socialnega vedenja (hiperaktivnost, nepazljivost, agresija in nasprotovalno vedenje) med otroki z različnimi stopnjami izpostavljenosti bromiranim difenil etrom (BDE). in zaviralci gorenja na osnovi organofosfatov (OPFR).

Uporaba zračnega filtra HEPA, tkanin za mokro brisanje in elektronike ter redno čiščenje zračnih kanalov za zmanjšanje izpostavljenosti hišnega prahu virom, ki zavirajo gorenje, lahko zmanjša razpoložljiv onesnaženi prah v okolju.

Koncentracije zaviralcev gorenja so bile pred transformacijo naravnega loga seštete v skupno izpostavljenost BDE in OPFR. Za oceno razmerja med 7 podlestvicami SISS in skupnim BDE ali skupnim OPFR so bili uporabljeni ločeni generalizirani aditivni modeli, prilagojeni glede na starost, spol, neugodne družbene izkušnje in družinski kontekst.

Ključni vpogledi

Vsi otroci v študiji so bili izpostavljeni mešanici negorljivih spojin. Raziskovalci so opazili odvisno od odmerka razmerje med skupnim OPFR in 2 podlestvicama, pri čemer so otroci z višjo izpostavljenostjo njihovi vzgojitelji ocenili, da se obnašajo manj odgovorno. Poleg tega so učitelji ocenili otroke z višjo skupno stopnjo BDE kot manj odločne.

Posledice prakse

Ali izpostavljenost zaviralcem gorenja vpliva na vedenje otrok? Dokazi niso prepričljivi. Čeprav so raziskovalci lahko našli statistično pomembno povezavo med manj odgovornim in manj odločnim vedenjem ter izpostavljenostjo OPFR oziroma BDE, niso mogli dokazati pomembne povezave med izpostavljenostjo zaviralcem gorenja in hiperaktivnostjo, agresijo, sodelovanjem, samokontrolo ali nasprotovalnim vedenjem. Potrebne so dodatne raziskave, da se preuči možna povezava med izpostavljenostjo OPFR in BDE ter neugodnimi socialnimi vedenjskimi izidi.

Ker je bil cilj te študije osredotočiti se na trenutno izpostavljenost OPFR in BDE, ne obravnava dejavnikov, kot sta toksična izpostavljenost matere med nosečnostjo in izpostavljenost prek materinega mleka, za katere je znano, da vplivajo na ravni toksinov v krvi pri otrocih ob rojstvu in v zgodnjih razvojnih fazah.1.2

Klinično bi bilo uporabno izvesti prihodnje študije, ki obravnavajo kratkoročni učinek trenutne izpostavljenosti kemikalijam, ki zavirajo gorenje. Ali se po odstranitvi izpostavljenosti občutno izboljša odgovorno in odločno vedenje? Študija Tomsa et al. leta 2008 ugotovili, da imajo dojenčki in otroci, stari od 0 do 4 leta, višje koncentracije BDE v krvi kot starejši otroci, kar nakazuje, da te kemikalije ne ostanejo v obtoku, ko se izpostavljenost zmanjša.3Zaenkrat lahko le domnevamo, da bodo kemikalije odstranjene, ko otroci starajo, in lahko ukrepamo za zmanjšanje izpostavljenosti majhnih otrok tem kemikalijam v grajenem okolju.

Raziskovalci so nadzorovali morebitne moteče dejavnike, kot so starost, spol in travmatične izkušnje, z multiplo regresijsko analizo, ki je prednost te študije. Niso pa zbrali podatkov o drugih dejavnikih, za katere je znano, da vplivajo na družbeno vedenje, kot je prehrana,4.5druga zdravstvena stanja ali zgodovina materinega prehranskega pomanjkanja med nosečnostjo.6

Čeprav je uporaba silikonskih zapestnic kot pasivne zbiralne naprave začetek pri ocenjevanju izpostavljenosti otrok zaviralcem gorenja, raziskovalci priznavajo, da lahko ta posredna meritev izpostavljenosti preceni ali podceni dejansko obremenitev telesa. Smiselno je domnevati, da zapestnice ne upoštevajo dodatne izpostavljenosti zaužitim OPFR in BDE zaradi dejavnosti z roko v usta, ki je pogosta pri otrocih, in zato lahko podcenjujejo celotno izpostavljenost pri nekaterih ali vseh udeležencih. Ker se tudi farmakokinetika različnih spojin OPFR in PBD razlikuje,7Trenutna izpostavljenost morda ne odraža natančno celotne obremenitve telesa in resničnih učinkov izpostavljenosti na dolgi rok. Prihodnje študije, ki bodo preučevale koncentracijo OPFR in BDE v krvi ali urinu, bodo morda pokazale večjo povezavo med dejansko izpostavljenostjo telesa tem kemikalijam in družbenim vedenjem.

Rezultati te študije so dober razlog za razmislek o metodah za zmanjšanje izpostavljenosti in pomoč pri izločanju teh kemikalij pri majhnih otrocih. Viri izpostavljenosti tem kemikalijam so pohištvo, blazine za dojenje, preproge, elektronske naprave, otroški vozički, avtomobilski sedeži in vozila. Nekatera podjetja so začela ponujati pohištvo, ki ne vsebuje kemikalij, ki zavirajo gorenje. Vendar to ne zagotavlja odprave druge kemične kontaminacije sestavnih delov pohištva, kot so: B. Formaldehid, ki se uporablja v ivernih ploščah. Predlagano je bilo, da je rabljeno pohištvo manj izpostavljeno tem kemikalijam, ker je imelo čas za "odzračevanje". Vendar nisem našel nobene študije na to temo. Verjetno je, da je starejše pohištvo še naprej pomemben vir kemikalij, ki zavirajo gorenje, saj se penasta podloga razgradi in sprošča več prahu.

Nekatera elektronska in pohištvena podjetja so se zavezala, da bodo odpravila uporabo BDE, vendar so jih v mnogih primerih nadomestili OPFR.8Bolj dokazana možnost za zmanjšanje izpostavljenosti bi bila zmanjšanje izpostavljenosti prašnim delcem, ki so prenašalci kemikalij, ki zavirajo gorenje.9Na primer, uporaba zračnega filtra HEPA, tkanin in elektronike za mokro brisanje ter redno čiščenje zračnih kanalov za zmanjšanje izpostavljenosti hišnega prahu virom, ki zavirajo gorenje, lahko zmanjša razpoložljiv onesnažen prah v okolju.

Vendar pa lahko večina izpostavljenosti med udeleženci študije in med predšolskimi otroki na splošno prihaja zunaj doma. Prejšnje študije so pokazale, da so ravni organofosfatnih kemikalij v javnih zgradbah štirikrat višje od ravni v večini domačih okolij.10Verjetna priporočila za zmanjšanje izpostavljenosti v javnih prostorih, kot so: Nekatera območja, kot so šole, vključujejo redno čiščenje zračnih kanalov in zmanjšanje drugih rezervoarjev prahu. Razen strožjih predpisov glede materialov, dovoljenih v javnih zgradbah ali izogibanja tem prostorom, ni mogoče veliko narediti za zmanjšanje izpostavljenosti zunaj doma, zlasti na individualni ravni.

Bolj praktična rešitev bi lahko bila ponuditi staršem predloge o tem, kaj lahko storijo za spodbujanje biotransformacije in izločanja teh spojin pri svojih majhnih otrocih. Študije na živalih kažejo, da povečan vnos prehranskih vlaknin bistveno poveča fekalno izločanje drugih lipofilnih strupenih snovi, kot so poliklorirani bifenil etri (PCB) in organofosfatni pesticidi, pri čemer so vlaknine riževih otrobov in špinače najmočnejše proučevane oblike.11Zdi se smiselno ekstrapolirati te rezultate in sklepati, da lahko vlakna povečajo tudi izločanje OPFR in BDE.

Poleg tega morajo zdravniki poudariti pomen zagotavljanja dobrega prehranskega statusa otroka, ki podpira presnovo teh kemikalij. Pokazalo se je, da dokozaheksaenojska kislina (DHA) prehaja krvno-možgansko pregrado in ščiti pred oksidativno škodo, ki jo povzročajo organofosfatni pesticidi, ter izboljša simptome pri motnjah, kot je motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD), ki ima simptome, podobne tistim, ki so povezani z izpostavljenostjo v sedanjosti.12,13Smiselno je priporočiti dodajanje DHA kot preprečevanje in zdravljenje izpostavljenosti OPFR in BDE.

Spet bi morali biti pomirjeni in pomiriti bi morali naše paciente, da raziskave kažejo, da imajo mlajši otroci višje koncentracije negorljivih kemikalij v obtoku kot starejši otroci, kar kaže na to, da lahko te toksine učinkovito očistijo iz obtoka, ko se izpostavljenost zmanjša.3

  1. Lunder S, Hovander L, Athanassiadis J, Bergman A. Signifikant höhere Konzentrationen an polybromiertem Diphenylether bei jungen US-Kindern als bei ihren Müttern. Umwelt Sci Technol. 2010;44(13):5256-5262.
  2. Guvenius D, Aronsson A, Ekman-Ordeberg G, Bergman A, Noren K. Pränatale und postnatale Exposition des Menschen gegenüber polybromierten Diphenylethern, polychlorierten Biphenylen, Polychlorbephenylolen und Pentachlorphenol. Umweltgesundheitsperspektive. 2003;111(9):1235-1241.
  3. Toms M, Harden F, Paepke O, Hobson P, Ryan J, Mueller J. Höhere Akkumulation von polybromierten Diphenylethern bei Säuglingen als bei Erwachsenen. Umwelt Sci Technol. 2008;42(19):7510-7515.
  4. Breakey J. Die Rolle von Ernährung und Verhalten in der Kindheit. J Kindergesundheit. 1997;33(3):190-194.
  5. Schnoll R, Burshteyn D, Cea-Aravena J. Ernährung bei der Behandlung von Aufmerksamkeitsdefizit-Hyperaktivitätsstörung: ein vernachlässigter, aber wichtiger Aspekt. Appl Phychophysiol Biofeedback. 2003;28(1):63-75.
  6. Morales E., Julvez J., Torrent M. et al. Vitamin D in der Schwangerschaft und Aufmerksamkeitsdefizit-Hyperaktivitätsstörung-ähnliche Symptome in der Kindheit. Epidemiologie. 2015;26(4):458-65.
  7. Sjodin A, Patterson D, Bergman A. Eine Übersicht über die Exposition des Menschen gegenüber bromierten Flammschutzmitteln – insbesondere polybromierten Diphenylethern. Umgebung Int. 2003;26(6):829-839.
  8. Stapleton HM, Sharma S, Getzinger G, et al. Neuartige und großvolumige Verwendung von Flammschutzmitteln in US-Couchs im Lichte des PentaBDE-Ausstiegs von 2005. Umwelt Sci Technol. 2012;46(24):13432-13439.
  9. Karlsson M, Julander A, van Bavel B, Hardell L. Gehalte an bromierten Flammschutzmitteln im Blut im Verhältnis zu den Gehalten in Haushaltsluft und Staub. Umgebung Int. 2007;33(1):62-69.
  10. Marklund A, Andersson B, Haglund P. Organophosphorige Flammschutzmittel und Weichmacher in Luft aus verschiedenen Innenraumumgebungen. J Umgebungsüberwachung. 2005;7(8): 814-819.
  11. Kimura Y, Nagata Y, Buddington R. Einige Ballaststoffe erhöhen die Ausscheidung von oral polychlorierten Biphenylen, aber nicht die von Retinol bei Mäusen. J Nutr. 2004;134(1): 135-142.
  12. Ouellet M., Emond V., Chen CT, et al. Diffusion von Docosahexaensäure und Eicosapentaensäure durch die Blut-Hirn-Schranke: eine In-situ-Zerebralperfusionsstudie. Neurochem Int. 2009;55(7):476-482.
  13. Crinnion W. Umweltmedizin, Teil 4: Pestizide – biologisch persistente und allgegenwärtige Toxine. Alt Med Rev. 2000;5(5):432-447.