Ali je ADHD evolucijska prilagoditev?

Ali je ADHD evolucijska prilagoditev?

Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) je pogosta in pogosto napačno razumljena diagnoza. Po podatkih Centra za nadzor bolezni je bilo 11 % otrok, starih od 4 do 17 let, diagnosticiranih z ADHD. Za to stanje so značilni simptomi, kot so nemir, impulzivnost in težave s koncentracijo.

Psihologi že dolgo razpravljajo o tem, ali je ADHD pomanjkljivost ali izrazit kognitivni stil. Toda nedavni pregled dokazov kaže, da so lastnosti ADHD morda pomagale zgodnjim ljudem preživeti in uspevati.

Kognitivne koristi ADHD

Ljudje smo se skozi tisočletja razvijali, da smo razvili določene kognitivne sposobnosti, ki nam pomagajo preživeti. Glede na nedavni pregled literature so lahko lastnosti ADHD, kot sta impulzivnost in nemir, posledica evolucijskih prilagoditev, ki so nam nekoč pomagale uspevati.

Na primer, impulzivnost je morda pomagala zgodnjim ljudem, da so se hitro odzvali na nevarnost ali izkoristili priložnosti. Nemir nam je morda pomagal raziskati naše okolje in najti nove vire hrane.

Nedavni pregled dokazov otroške in mladostniške psihiatrinje Annie Swanepoel in sodelavcev (2022) zagovarja slednje. Trdijo, da so se lastnosti ADHD verjetno razvile v zgodnjih človeških okoljih, ki so nagrajevali raziskovanje, iskanje novosti in gibanje, kot so: B. Nomadske in migrantske skupnosti.

Če imajo prav, bo to imelo ogromne posledice ne le za izobraževanje, ampak tudi za to, kako govorimo in razmišljamo o ADHD in drugih domnevnih "nevroloških razvojnih motnjah". Namesto da na ADHD gledamo kot na pomanjkljivost, ki jo je treba popraviti, bi morali nanj gledati kot na darilo, ki ga je treba negovati.

Pregled Swanepoela et al. (2022) nakazuje, da so se lastnosti ADHD verjetno razvile v zgodnjih človeških okoljih, ki so nagrajevala raziskovanje, iskanje novosti in gibanje. To nakazuje, da na ADHD ne bi smeli gledati kot na primanjkljaj, ki ga je treba popraviti, temveč kot na kognitivni stil, ki ga je mogoče negovati, da bi sprostili svoj potencial.

Na primer, raziskave kažejo, da so ljudje z ADHD pogosto bolj ustvarjalni in seveda bolj spretni pri reševanju problemov (Konrad & Eriksen, 2018). To je verjetno posledica njihovega vrhunskega delovnega spomina in vizualno-prostorskih sposobnosti, ki jim omogočajo razmišljanje izven okvirov in iskanje inovativnih rešitev.

Pregled je tudi našel dokaze, da imajo ljudje z ADHD boljši delovni spomin in vizualno-prostorske sposobnosti kot ljudje brez tega stanja. Delovni spomin nam omogoča, da si zapomnimo nalogo in jo kasneje dokončamo, vizualno-prostorske spretnosti pa so pomembne za navigacijo in reševanje problemov

Vpliv ADHD na izobraževanje

V zadnjih letih so bile negativne posledice ADHD dobro dokumentirane. ADHD lahko privede do slabšega učnega uspeha, odsotnosti in večjega tveganja osipa iz šole.

Hkrati je pregled ugotovil, da so lastnosti ADHD lahko koristne v določenih izobraževalnih kontekstih. Na primer, ljudje z ADHD so pogosto boljši v praktičnih in ustvarjalnih učnih okoljih.

Ti dokazi bi nas morali spodbuditi k razmišljanju o tem, kako lahko spremenimo svoje izobraževalne sisteme, da bi spodbujali ta kognitivni stil, namesto da bi ga ovirali. Na primer, vzgojitelji bodo morda želeli zmanjšati pomnjenje in povečati uporabo ustvarjalnih projektov.

Na splošno rezultati kažejo, da na ADHD ne bi smeli gledati kot na motnjo, temveč raje prepoznati potencialne koristi tega kognitivnega stila. Izobraževalci bi morali razmisliti o tem, kako ustvariti učna okolja, ki lahko izkoristijo potencial ljudi z ADHD, kot je: B. vključitev bolj praktičnih in ustvarjalnih dejavnosti v njihove učne načrte.

Na ta način lahko pomagamo ljudem z ADHD, da dosežejo svoj polni potencial in uspevajo v spodbudnem izobraževalnem okolju.

Viri: