Alarmantni učinki kroničnega stresa: 75-90% obiskov zdravnika zaradi pritožb, povezanih s stresom, in smrti kot možne posledice

Alarmantni učinki kroničnega stresa: 75-90% obiskov zdravnika zaradi pritožb, povezanih s stresom, in smrti kot možne posledice

Učinki kroničnega stresa na možgane

Trenutne statistike so sprožile alarm v svetovni zdravstveni skupnosti. Skrbi je, da je 75-90% vseh obiskov zdravnika posledica simptomov, povezanih s stresom. Poleg tega je bil kronični stres povezan s šestimi glavnimi vzroki smrti: srčnimi boleznimi, rakom, pljučnimi boleznimi, nesrečami, cirozo jeter in samomora. Še nikoli ni bilo tako pomembno razumeti globoke učinke stresa na naše možgane, povezavo, ki je ukoreninjena v naši evolucijski reakciji na grožnje. Če pa ta naravna reakcija postane kronična, možgani trpi in pride do trajnih poškodb.

Možgani, primarno kontrolno središče našega telesa, so dovzetni za negativne učinke stresa. Čeprav je stres del življenja in služi kot "reakcija boja ali pobega" za zaznane grožnje, ima lahko kronični stres uničujoče posledice. Aktivacija naših možganov v "anksioznem centru", amigdala, vodi do kaskade dogodkov, od proizvodnje stresnega hormona kortizola do povečane koncentracije glukoze in srčnega utripa. Čeprav so to naravne reakcije na trenutne grožnje, imajo lahko kronične aktivacije teh poti resne posledice.

Če je amigdala pod vplivom kroničnega stresa, ostaja aktiven. Ta nenehna zavezanost vodi do vztrajno povečane ravni kortizola, kar posledično vodi do prebavnih težav, motenj spanja in oslabljenega imunskega sistema. Poleg tega obstojni stres zmanjšuje energijo, ki je na voljo drugim regijam možganov, in vpliva na njegovo pravilno funkcijo.

Eden najbolj presenetljivih učinkov kroničnega stresa na možgane je okvara spomina. Pod stresom lahko celo banalni izzivi, kot je iskanje premeščenih tipk, lahko postanejo nepremostljive naloge. Dr. Kerry Ressler, višji raziskovalni sodelavec v bolnišnici McLean in profesor psihiatrije na medicinski šoli Harvard, ugotavlja: "Možgani preusmerijo svoje vire, ker so v načinu preživetja in ne v spominskem načinu." Poleg tega lahko kronični stres povzroči spremembe v možganski strukturi. Lahko se motijo ​​ravnovesje med sivo in belo snovjo, odločilne sestavine naših možganov, ki so odgovorni za odločanje, reševanje problemov in informacijsko komunikacijo.

Ugodni stres lahko ubije možganske celice, zlasti v hipokampusu, regiji, ki je vključena v nastajanje spomina. Kljub sposobnosti naših možganov, da proizvajajo nove nevrone, študije kažejo, da so te novoustanovljene celice v stresnih pogojih bolj dovzetne za smrt. Poleg tega se lahko območja možganov, povezana s čustvi, metabolizem in spomin, zaradi kroničnega stresa skrčijo.

vendar ni vse temno. Zmerni stres lahko okrepi kognitivno funkcijo, utrdi nevronske povezave in izboljša spomin in razpon pozornosti. Ti učinki pojasnjujejo, zakaj so nekateri pod pritiskom uspešni.

Prelomna študija oddelka za možganske in kognitivne znanosti o DGIST je predstavila neverjetne dokaze: kronični stres sproži avtofagično celično zemeljsko reakcijo v nevronskih matičnih celicah hipokampusa. Avtofagija, celični proces samo -digestiranja in recikliranja, lahko privede do samoustrelke celic pod določenimi pogoji. Skupina profesorja Seong-woona Yu je odkrila, da se s stresom v hipokampusu zgodi s tem avtofagičnim mehanizmom. To vrže svetlobo na jasno povezavo med stresom in kognitivnimi napakami, motnjami razpoloženja in celo nevrodegenerativnimi boleznimi, kot je demenca.

V bistvu je znanost jasna: Stres povzroča poškodbe možganov . Z boljšim razumevanjem tega pojava in njegovih osnovnih mehanizmov obstaja upanje, da bo mogoče v prihodnosti razviti učinkovitejše zdravljenje pritožb, povezanih s stresom, duševne motnje in nevrodegenerativne bolezni.