Zaskrbljujoči učinki kroničnega stresa: 75-90 % obiskov zdravnika zaradi težav, povezanih s stresom, in smrt kot možna posledica

Zaskrbljujoči učinki kroničnega stresa: 75-90 % obiskov zdravnika zaradi težav, povezanih s stresom, in smrt kot možna posledica

Učinki kroničnega stresa na možgane

Nedavni statistični podatki so sprožili alarm v svetovni zdravstveni skupnosti. Zaskrbljujoče je, da je 75–90 % vseh obiskov pri zdravniku posledica težav, povezanih s stresom. Poleg tega je bil kronični stres povezan s šestimi glavnimi vzroki smrti: srčnimi boleznimi, rakom, pljučnimi boleznimi, nesrečami, cirozo jeter in samomorom. Še nikoli prej ni bilo tako pomembno razumeti globoke učinke stresa na naše možgane, kar je povezava, ki temelji na našem evolucijskem odzivu na grožnje. Ko pa ta naravni odziv postane kroničen, trpijo možgani in pride do trajne poškodbe.

Možgani, primarni nadzorni center našega telesa, so občutljivi na negativne učinke stresa. Čeprav je stres sestavni del življenja in služi kot odziv "boj ali beg" na zaznane grožnje, ima lahko kronični stres uničujoče posledice. Aktivacija »centra strahu« v naših možganih, amigdale, zaradi stresa povzroči kaskado dogodkov, od proizvodnje stresnega hormona kortizola do povečane koncentracije glukoze in srčnega utripa. Čeprav so to naravni odzivi na trenutne grožnje, imajo lahko kronične aktivacije teh poti resne posledice.

Ko je amigdala pod vplivom kroničnega stresa, ostane nenehno aktivna. To nenehno ukvarjanje vodi do vztrajno povišane ravni kortizola, kar posledično vodi do prebavnih težav, motenj spanja in oslabljenega imunskega sistema. Poleg tega dolgotrajen stres zmanjša energijo, ki je na voljo drugim predelom možganov, in poslabša njihovo pravilno delovanje.

Eden najbolj opaznih učinkov kroničnega stresa na možgane je okvara spomina. Pod stresom lahko celo vsakdanji izzivi, kot je iskanje založenih ključev, postanejo nepremostljive naloge. Dr. Kerry Ressler, višji znanstveni sodelavec v bolnišnici McLean in profesor psihiatrije na medicinski šoli Harvard, ugotavlja: "Možgani preusmerjajo svoje vire, ker so v načinu preživetja, ne v spominu." Poleg tega lahko kronični stres povzroči spremembe v strukturi možganov. Ravnovesje med sivo in belo snovjo, ključnimi komponentami naših možganov, odgovornimi za odločanje, reševanje problemov in komunikacijo informacij, je lahko močno porušeno.

Zaskrbljujoče je, da lahko stres uniči možganske celice, zlasti v hipokampusu, regiji, ki sodeluje pri oblikovanju spomina. Kljub sposobnosti naših možganov, da proizvajajo nove nevrone, raziskave kažejo, da so te novonastale celice bolj dovzetne za smrt v stresnih razmerah. Poleg tega se lahko področja možganov, povezana s čustvi, metabolizmom in spominom, skrčijo zaradi kroničnega stresa.

Vendar ni vse črno. Zmeren stres lahko okrepi kognitivne funkcije, okrepi nevronske povezave ter izboljša spomin in pozornost. Ti učinki pojasnjujejo, zakaj nekateri ljudje uspevajo pod pritiskom.

Prelomna študija Oddelka za možgane in kognitivne znanosti pri DGIST je predstavila osupljive dokaze: kronični stres sproži odziv avtofagne celične smrti v nevralnih izvornih celicah hipokampusa. Avtofagija, celični proces samoprebave in recikliranja, lahko pod določenimi pogoji povzroči samouničenje celic. Ekipa profesorja Seong-Woon Yuja je odkrila, da s stresom povezana celična smrt v hipokampusu poteka prek tega avtofagičnega mehanizma. To osvetljuje jasno povezavo med stresom in kognitivnimi okvarami, motnjami razpoloženja in celo nevrodegenerativnimi boleznimi, kot je demenca.

V bistvu je znanost jasna:Stres povzroča poškodbe možganov. Z boljšim razumevanjem tega pojava in njegovih osnovnih mehanizmov upamo, da bo mogoče v prihodnosti razviti učinkovitejše zdravljenje bolezni, povezanih s stresom, duševnih motenj in nevrodegenerativnih bolezni.

Skratka, čeprav je stres neizogiben vidik življenja, ima njegova kronična manifestacija nesporne in resne učinke na možgane. Zavedanje tega lahko usmerja osebne strategije za ublažitev njegovih učinkov in informira prihodnja znanstvena prizadevanja za obravnavanje s stresom povezanih možganskih poškodb.