Stanovanjske zelene površine in tveganje za bolezni srca in ožilja

Razmerje

Yeager, R., Riggs, D., DeJarnett, N., et al. Povezava med stanovanjskim zelenjem in tveganjem za bolezni srca in ožilja.J Am Heart Assoc. 2018;7(e009117).

Cilj študija

Ocenjevanje učinkov stanovanjskih zelenih površin na označevalce srčno-žilnih bolezni (KVB)

Oblikovanje in udeleženci

To je bila presečna študija 408 udeležencev (48 % žensk, povprečna starost 51,4 ± 10,8 let), ki so bili bolniki na Ambulantni kardiovaskularni kliniki Univerze v Louisvillu med letoma 2009 in 2014. Vsi udeleženci so bili izbrani na podlagi blagih do zmernih dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni (npr. povprečni ITM 32,9, povprečni krvni tlak 131/80). in/ali zgodovino predhodnih srčnih dogodkov.

Ciljni parametri

Domači naslovi udeležencev so bili preslikani s programsko opremo geografskega informacijskega sistema (GIS) in prostorsko povezani s trenutnimi satelitskimi podatki normaliziranega indeksa vegetacije (NDVI), da bi ocenili relativno količino okoliške zelene površine v krogih s polmerom 250 m in 1 km z uporabo standardizirane metode od –0,1 (popolnoma urbano/brez vegetacije) do 0,9 (gosti gozdovi).

Od vsakega udeleženca so bili zbrani podatki o biomarkerjih v urinu in krvi, da bi ocenili trenutno srčno-žilno tveganje, poškodbe in/ali popravilo, kot sledi:

• Kardiovaskuläres Risiko: Adrenalin-, Noradrenalin-, Dopamin-, Serotonin-, Normetanephrin-, 3-Methoxytyramin-, Metanephrin-, 5-Hydroxyindol-3-Essigsäure-, Homovanillinsäure- und Vanillylmandelsäurekonzentrationen im Urin, alles Marker der sympathischen neuroendokrinen Aktivierung, von denen bekannt ist, dass sie zu kardiovaskulären Erkrankungen beitragen.
• Herz-Kreislauf-Schäden: F2-Isoprostan im Urin, ein Marker für oxidativen Stress.
• Herz-Kreislauf-Reparatur: Untertypen 1-15 der Serum zirkulierenden angiogenen Zellen (CAC), die das erneute Wachstum der Gefäße nach einer Schädigung widerspiegeln.

Vsi vzorci so bili zbrani med 13.00 in 16.00 uro. za zmanjšanje cirkadianih nihanj. Vzorci urina so bili standardizirani za raven kreatinina.

Podatke o pacientovih biomarkerjih in NDVI smo analizirali s programsko opremo za prostorsko korelacijo GIS. Vsi rezultati so bili prilagojeni za več demografskih, kliničnih, bivalnih in okoljskih dejavnikov, vključno s starostjo, spolom, etnično pripadnostjo, statusom kajenja, indeksom telesne mase, uporabo statinov, povprečnim dohodkom gospodinjstva, indeksom prikrajšanosti območja, gostoto cest znotraj 50 m od prebivališča in koncentracijo onesnaženosti zraka PM2,5 (drobnih delcev s premerom <2,5 mikrometra) zunaj doma za vse modele za statistične namene.

Ključni vpogledi

Po prilagoditvi za vse zgoraj navedene izmerjene dejavnike podatki kažejo pomembno inverzno povezavo stanovanjskih zelenih površin z vsemi kategorijami biomarkerjev, vključno z naslednjim:

• Abnahme der Epinephrinkonzentration im Urin mit zunehmender Wohnbegrünung (−6,9 % pro Δ 0,1 NDVI; 95 % KI: −11,5 % bis −2,0 %, P=0,006) innerhalb von 250 m, mit statistischer Signifikanz bei 1 km.
• Abnahme der F2-Isoprostan-Konzentration im Urin mit zunehmender Wohnbegrünung (−9,0 % pro Δ 0,1 NDVI; 95 % KI: −15,1 % bis −2,5 %, P=0,007) bei 250 m, mit statistischer Signifikanz bei 1 km.
• Abnahme relevanter CAC-Konzentrationen im Serum mit zunehmender Wohngrünfläche innerhalb von 250 m (Effektstärken zwischen –8,0 % und –15,6 %) und 1 km (Effektstärken zwischen –6,9 % und –10,1 %).

Podatki so pokazali še bolj izrazite povezave za določene skupine, vključno z ženskami, udeleženci, ki niso jemali zaviralcev beta, in udeleženci brez predhodnega miokardnega infarkta.

Posledice prakse

Ta študija je objavljena vRevija Ameriškega združenja za srcein dokazuje vse večje zanimanje konvencionalnega medicinskega sistema v Združenih državah za vprašanja narave in zdravja. Področja, kot so urbanistično načrtovanje, javno zdravje ter parki in rekreacija, že vrsto let raziskujejo blagodejne učinke zelenih površin. Lepo je videti, da se več medicinskih revij zanima za to temo.

Rezultati trenutne študije, ki je trenutno v pregledu, ne bi smeli presenetiti. Empirične študije so poročale o pozitivnih učinkih izpostavljenosti zelenim površinam že več desetletij.¹Ena prvih od teh študij, objavljena vLancetapred več kot desetletjem pokazala znatno zmanjšanje umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni med ljudmi, ki živijo na območjih, obdanih z večjimi zelenimi površinami, z uporabo celotnega nabora podatkov britanske nacionalne zdravstvene službe za 41 milijonov ljudi.²Druge študije so pokazale podobno povezanost zelenih površin s koronarno boleznijo srca in možgansko kapjo.^3.4

Kot nakazujejo biomarkerji, uporabljeni v tej študiji, je predlagani primarni mehanizem delovanja modulacija psihofiziološkega stresnega odziva s posledičnimi učinki na fizično in duševno zdravje. To se včasih imenuje "alostatična obremenitev".^5.6Številne novejše raziskave so pokazale razmerje med okoljskimi dejavniki soseske in povečanjem alostatične obremenitve.^7.8in desetletja raziskav so raziskala učinekakutnaIzpostavljenost zelenim površinam na biomarkerjih stresa.⁹Ta trenutna študija je ena prvih, ki uporablja biomarkerje nevroendokrinega in vaskularnega popravljanja v študiji stanovanjskih zelenih površin, s čimer razširja dokaze o mehanizmu delovanja zgoraj omenjenih epidemioloških kardiovaskularnih rezultatov, ki temeljijo na zmanjšanju psihofiziološkega stresa in alostatične obremenitve.

omejitve

Kot presečna študija lahko podatki tukaj pokažejo samo povezave med stanovanjskimi zelenimi površinami in biomarkerji KVB. Ne more ugotoviti vzročnosti in ker udeležencev niso vprašali, koliko časa so preživeli tam, kjer so živeli, morda ne odraža natančno, kako dolžina izpostavljenosti zelenim površinam vpliva na rezultate teh biomarkerjev.

Bolj zanimivo je, zakaj je epinefrin edini urinski nevroendokrini biomarker (od 10 testiranih), ki je pokazal povezavo. Če stanovanjske zelene površine vplivajo na psihofiziološko delovanje, kot so poročale druge študije, zakaj ti drugi biomarkerji ne odražajo teh sprememb? Lahko se zgodi, da so nihanja teh označevalcev preveč prehodna, da bi lahko izmerili osnovne učinke kronične izpostavljenosti doma; v tem primeru so lahko primernejši drugi označevalci, kot je kortizol. Druge študije so preučile ta pristop s pozitivnimi rezultati.¹⁰

Ta študija je objavljena vRevija Ameriškega združenja za srcein dokazuje vse večje zanimanje konvencionalnega medicinskega sistema v Združenih državah za vprašanja narave in zdravja.

Poleg tega je zanimivo, da študija, ki je merila srčno-žilno tveganje, ni uporabila bolj običajnih kardiovaskularnih biomarkerjev, kot sta visoko občutljivi C-reaktivni protein (hs-CRP) ali fibrinogen, ko je znano, da se ti markerji odzivajo na psihofiziološki stres. Vsi biomarkerji tveganja v tej študiji so bili zbrani z vzorcem urina, vendar je bila kri zbrana od vsakega udeleženca za oceno sposobnosti popravljanja žil s štetjem CAC, kar je omogočilo zbiranje hs-CRP ali fibrinogena. Lahko se zgodi, da ti slednji markerji odražajo vnetno imunološko aktivnost in ne nevroendokrini stres. Ne glede na to bodo prihodnje študije morda želele razširiti svojo zbirko različnih biomarkerjev, da bi omogočile bolj robustno preiskavo potencialnih mehanizmov.

Sklepi

Bolezni srca in ožilja ostajajo glavni vzrok obolevnosti in umrljivosti. Obstajajo dokazi, da okoljski dejavniki, kot sta bližina in izpostavljenost rekreacijskim zelenim površinam, vplivajo na stimulativne, oksidativne in popravljalne mehanizme, ki vplivajo na zdravje srca in ožilja. Morda bi bilo klinično in ekonomsko koristno podpreti vzdrževanje in dostop do teh zelenih površin kot del celostnega, preventivnega pristopa k zmanjševanju bremena bolezni.