Žive zelene površine in tveganje za srčno -žilne bolezni

referenca

Yeager, R., Riggs, D., Dejarnett, N., et al. Povezava med zelenjem in tveganjem za srčno -žilne bolezni. j Am Heart Assoc . 2018; 7 (E009117).

cilj študije

Ocena učinkov zelenih površin v stanovanjskih območjih na markerje za srčno -žilne bolezni (CVD)

Oblikovanje in udeleženci

To je bila presekana študija s 408 udeleženci (48 % žensk, povprečna starost 51,4 ± 10,8 let), ki so bili bolniki na ambulantni kardiovaskularni kliniki Univerze v Louisvillu med letoma 2009 in 2014. Vsi udeleženci so bili zaposlite zaradi rahlega do moderacijskega tlaka 131/80) in E.G. in E.G. in E.G. Srednje BMI 32,9 in E.G. Srednje BMI 32,9 in E.G. Srednje BMI 32,9 in E.G. Srednje BMI 32,9 in Elk. srčni dogodki v zdravstveni anamnezi.

ciljni parameter

Stanovanjski naslovi udeležencev so bili preslikani s programsko opremo Geographic Information System (GIS) in prostorsko povezani s trenutnimi satelitskimi podatki normaliziranega indeksa vegetacije (NDVI), da bi ocenili relativno količino okoliških zelenih površin v krogih s polmerom 250 m in 1 km. (Gosti gozdovi).

Podatke o biomarku urina in krvi je zbral vsak udeleženec, da bi ocenil trenutno srčno -žilno tveganje, poškodbe in/ali popravila na naslednji način:

• kardiovaskularno tveganje: adrenalin, noradrenalin, dopamin, serotonin, standardna fraza, 3-metod, metanefrin, 5-hidroksiindol-3-vikarična kislina, homovanilna kislina in vanillilno lamb simpatično nevroendokrino aktivacijo, ki je znana k kardiovaskularnim aktivacijam.
• srčno -žilne poškodbe: F2 izoprostan v urinu, označevalec za oksidativni stres.
• Kardiovaskularno popravilo: Spodnje vrste 1-15 seruma, ki krožijo angiogene celice (CAC), ki odražajo novo rast žil po poškodbi.

Vsi vzorci so bili zbrani med 13:00 uri. in 16:00 popoldne Da bi zmanjšali cirkadiana nihanja. Vzorci urina so bili standardizirani na ravni kreatinina.

Podatki o bolniku in NDVI so bili analizirani s programsko opremo za prostorsko korelacijo GIS. Vsi rezultati so bili prilagojeni z več demografskimi, kliničnimi, stanovanjskimi in okoljskimi dejavniki, vključno s starostjo, spolom, etnično pripadnostjo, statusom kajenja, BMI, porabo statina, srednjim dohodkom gospodinjstva, indeksom privacij na površini, gostoto cest v 50 m okoli mesta prebivališča in koncentracijo PM2.5 (fini prah <2,5 mikrometer) zraka za vse statistične modele.

Pomembno znanje

Po čiščenju za dodelitev vseh izmerjenih dejavnikov podatki kažejo pomembno obratno povezavo živih zelenih območij z vsemi kategorijami biomarkerjev, vključno z naslednjim:

• Sprejemanje koncentracije epinefrinkona v urinu s povečanjem ozelenine bivanja (–6,9 % na δ 0,1 NDVI; 95 % KI: −11,5 % do –2,0 %, p = 0,006) v 250 m, s statistično pomembnostjo na 1 km.
• Sprejem koncentracije izoprostana F2 v urinu s povečanjem ozelenine bivanja (–9,0 % na δ 0,1 NDVI; 95 % KI: −15,1 % do –2,5 %, p = 0,007) pri 250 m, s statističnim pomenom na 1 km.
• Sprejem ustreznih koncentracij CAC v serumu s povečanjem zelenega prostora znotraj 250 m (velikosti učinka med –8,0 % in –15,6 %) in 1 km (velikosti učinka med –6,9 % in -10,1 %).

Podatki so pokazali še bolj izrazite povezave za nekatere skupine, vključno z ženskami, udeleženci, ki ne jemljejo nobenih zaviralcev beta, in udeleženci brez predhodnika prejšnjega miokardnega infarkta.

Posledice prakse

Ta študija je objavljena v reviji revije Ameriškega združenja za srce in kaže na vse večje zanimanje običajnega medicinskega sistema v Združenih državah Amerike pri osebah narave in zdravja. Discipline, kot so urbano načrtovanje, javno zdravje ali parki in sprostitev, že vrsto let raziskujejo koristne učinke zelenih površin. Lepo je videti, da za to temo zanima več medicinskih revij.

Rezultati trenutne študije, ki jo trenutno preverjamo, ne bi smeli biti presenečeni. Empirične študije že več desetletij poročajo o pozitivnih učinkih izpostavljenosti zelenim prostorom. 1 Ena od prvih od teh študij, objavljenih v The Lanzette pred več kot desetletjem, je pokazala znatno zmanjšanje srčno -žilne umrljivosti pri ljudeh, ki so obkroženi z večjimi zelenimi območji, pri čemer so uporabili celoten nabor podatkov britanske nacionalne zdravstvene službe 41 milijonov ljudi. ^{2 Druge študije so pokazale podobne povezave zelenih površin s koronarno srčno boleznijo in možgansko kapjo.}

Kot predlagajo biomarkerji, uporabljeni v tej študiji, je predlagani primarni mehanizem delovanja modulacija psihofiziološkega odziva na stres s posledičnimi učinki na fizično in duševno zdravje. To se včasih imenuje "alostatična obremenitev". 5.6 Številne nedavne raziskave so pokazale razmerje med okoljskimi dejavniki v soseščini in povečanje alostatskega stresa. 7.8 in desetletja raziskav so raziskali akutno izpostavljenost zelenim območjem za stres. Ta trenutna študija je ena prvih, ki je v študiji zelenega prostora na stanovanjskih območjih uporabljala nevroendokrine in žilne popravila biomarkerjev in s tem razširila dokaze za akcijski mehanizem epidemioloških kardiovaskularnih rezultatov, ki temeljijo zgoraj, ki temelji na zmanjšanju psihofiziološkega stresa in vsega vzhoda.

Omejitve

Kot prečna študija lahko podatki prikažejo le povezave med živimi zelenimi območji in biomarkerji KVB. Ne more biti nobene vzročnosti, in ker udeležencev niso vprašali, koliko časa so preživeli na svojem prebivališču, morda ne odražajo natančno, kako trajanje izpostavljenosti zelenim območjem vpliva na te rezultate biomarkerjev.

večjega zanimanja je razlog, zakaj je epinefrin edini nevroendokrini biomarker v urinu (testirano jih je 10), ki je pokazal združenje. Ko živijo zelena območja vplivajo na psihofiziološko funkcijo, kot poročajo druge študije, zakaj ti drugi biomarkerji ne odražajo teh sprememb? Mogoče je, da so nihanja teh označevalcev preveč začasna, da bi meril osnovne učinke linije zaradi kronične domače izpostavljenosti, v tem primeru bi bili lahko bolj primerni drugi markerji, kot je kortizol. Druge študije so ta pristop preučile s pozitivnimi rezultati.

Ta študija je objavljena v reviji revije Ameriškega združenja za srce in kaže na vse večje zanimanje običajnega medicinskega sistema v Združenih državah Amerike pri osebah narave in zdravja.

Poleg tega je zanimivo, da študija o merjenju srčno-žilnega tveganja ni uporabila bolj običajnih kardiovaskularnih biomarkerjev, kot sta zelo občutljiv C reaktivni protein (HS-CRP) ali fibrinogen, če je znano, da takšni markerji reagirajo na psihofiziološki stres. Vsi tvegani biomarkerji v tej raziskavi so bili zbrani z vzorcem urina, vendar je bila od vsakega udeleženca odvzeta kri, da bi zabeležili zmogljivost popravila žil s številom CAC, tako da je bila mogoča zbirka HS-CRP ali fibrinogena. Mogoče je, da ti slednji markerji odražajo vnetno imunološko aktivnost kot nevroendokrini stres. Ne glede na to bodo prihodnje študije morda želele razširiti svojo zbirko različnih biomarkerjev, da bi omogočile močnejši pregled potencialnih mehanizmov.

Sklepi

srčno -žilne bolezni so še vedno eden glavnih vzrokov obolevnosti in smrtnosti. Obstajajo znaki, da imajo okoljski dejavniki, kot sta bližina in izpostavljenost sproščujočim zelenim prostorom, spodbudne, oksidativne in popravilne mehanizme, ki vplivajo na zdravje srca in ožilja. Klinično in ekonomsko ugodno je podpreti oskrbo in dostop do teh zelenih območij kot del celostnega, preventivnega pristopa za zmanjšanje obremenitve bolezni.