Suche
Mein Konto
Razmerje
Blount RJ, Pascopella L, Barry P, et al. Pokrivanje krošenj mestnih stanovanjskih dreves je povezano z zmanjšano umrljivostjo med zdravljenjem tuberkuloze v Kaliforniji.Sci Total Environ. 2020;711:134580.
Cilj študija
Ugotoviti povezavo med mestnim drevesom in umrljivostjo zaradi okužbe s tuberkulozo (TB), pridobljeno v skupnosti.
Udeleženec
Vsi bolniki z diagnozo okužbe s tuberkulozo v zvezni državi Kalifornija med letoma 2000 in 2012 (N = 33.962; povprečna starost 46,9 let; 59,4 % moških), glede na kalifornijski register tuberkuloze.
Osnutek
Raziskovalci so spremljali stanje obolevnosti in umrljivosti udeležencev in ga primerjali s količino dreves, ki obkrožajo njihov domači naslov (ali, v primeru brezdomstva, zavetišče ali križišče ulic, ki je najbližje mestu, kjer preživijo večino svojega časa), kot je bilo ugotovljeno v nacionalni satelitski podatkovni zbirki vegetacije. Raziskovalci so uporabili 4 različne varovalne pasove z različnimi radiji (50 m, 100 m, 200 m in 300 m), z drevesnim pokrovom, predstavljenim kot odstotek celotne površine in razdeljen na kvintile za analizo.
Podatki so bili nadzorovani glede demografskih, socialno-ekonomskih in kliničnih spremenljivk: starost, spol, rasa, etnična pripadnost, priseljevanje v enem letu, dohodek gospodinjstva, zaposlitveni status, zloraba snovi, brezdomstvo in sočasna okužba s HIV.
Ciljni parametri
Raziskovalci so ocenili 2 meritvi izida:
- Sterblichkeitsrate, unterteilt in 3 Kategorien: TB-bedingt, kardiopulmonal und andere)
- Acid-fast Bacilli (AFB) Sputum-Abstrich: Die übliche Methode zur Bestimmung des Vorhandenseins von pathogenen TB-Bakterien
Ključni vpogledi
Za vsakega od 4 varovalnih polmerov (50 m–300 m) je obstajalo obratno razmerje med odstotkom pokritosti z drevesi in smrtnostjo zaradi vseh vzrokov, s tuberkulozo in srčno-pljučno smrtnostjo. Po prilagoditvah za vse spremenljivke je primerjava najvišjega in najnižjega kvintila pokritosti z drevesi pokazala pomembna zmanjšanja tveganja umrljivosti zaradi vseh vzrokov, kot sledi:
- 50-m-Puffer: 22 % reduziertes Risiko (HR 0,78, 95 % KI 0,68–0,90, P=0,0003)
- 100-m-Puffer: 21 % reduziertes Risiko (HR 0,79, 95 % KI 0,68–0,91, P=0,002)
- 200-m-Puffer: 13 % reduziertes Risiko (HR 0,87, 95 % KI 0,75–1,00, P=0,02)
- 300-m-Puffer: 11 % reduziertes Risiko (HR 0,89, 95 % KI 0,77–1,04, P=0,03)
Poleg tega so raziskovalci izmerili obratno razmerje med odstotkom pokritosti dreves in pozitivnostjo brisa sputuma AFB za vsakega od 4 polmerov pufra. Po prilagoditvah za vse spremenljivke je primerjava najvišjega z najnižjim kvintilom drevesne pokritosti pokazala pomembna zmanjšanja pozitivnosti razmaza izpljunka AFB, kot sledi:
- 50-m-Puffer: 7 % reduzierte Chancen (OR 0,93, 95 % KI 0,86–1,01, P=0,02)
- 100-m-Puffer: 11 % reduzierte Chancen (OR 0,89, 95 % KI 0,82–0,96, P=0,001)
- 200-m-Puffer: 14 % reduzierte Chancen (OR 0,86, 95 % KI 0,79–0,93, P=0,0002)
- 300-m-Puffer: 12 % reduziertes Risiko (OR 0,88, 95 % KI 0,81–0,96, P=0,002)
Pozitivnost razmaza sputuma AFB je bila neposredno povezana s smrtnostjo bolnikov, kot je značilno za okužbo s tuberkulozo.
komentar
Ta trenutna študija je prva, ki preučuje učinke zelenih površin na določeno nalezljivo bolezen dihal (TB). Bralci literature »Zelene površine in zdravje« se zavedajo, da bivalna bližina različnih oblik »narave« pozitivno vpliva na zdravstveno stanje in razširjenost bolezni.1Obsežne raziskave javnega zdravja so pokazale obratno razmerje med življenjem v bližini zelenih površin in stopnjo umrljivosti.2.3Zlasti nedavna študija na Kitajskem je pokazala, da se stopnje umrljivosti zaradi bolezni dihal zmanjšajo, če ljudje živijo obdani z gostejšimi zelenimi površinami.4
To je pravočasna ugotovitev za potencialno obravnavo trenutne svetovne pandemije COVID-19, ki je pokazala tudi povezavo med koncentracijami onesnaženosti zraka ter obolevnostjo in umrljivostjo zaradi dihal.
Obstaja veliko mehanizmov, odgovornih za sposobnost narave, da spodbuja zdravje, o katerih so razpravljali v tej in drugih revijah.5.6Eden najpomembnejših dejavnikov, povezanih s smrtnostjo zaradi bolezni dihal, je sposobnost vegetacije, da zmanjša onesnaženost zraka in izboljša kakovost zraka. To se zgodi prek dveh postopkov:
- Das Ablage von Feinstaub (PM), wie Ruß, Asche und Verbrennungsprodukten, auf bewachsenen Oberflächen, anstrengen sie aus der Luft; und
- Das Absorption von toxischen Gasen (z. B. NOxÖ3) in Blätter als Teil der Atmungsfunktion von Pflanzen, filtern sie aus der Luft.
Obseg izboljšanja kakovosti zraka in zmanjšanja onesnaževal zraka, ki ga povzroča vegetacija, je pomemben, pri čemer se ocenjuje, da drevesa v Združenih državah letno odstranijo približno 18 milijonov ton onesnaževal zraka.7To koristi zdravju ljudi na več načinov, vključno z zmanjšanjem patogenih toksinov v zraku in odstranjevanjem imunosupresivnih onesnaževal, ki spodbujajo bolezni dihal. Te in druge koristi (npr. znižanje temperature zraka ter psihofiziološki stres in alostatska obremenitev)8.9) so izračunali, da preprečijo 670.000 primerov akutnih bolezni dihal letno, z ocenjeno vrednostjo zdravstvenega varstva 6,8 milijarde USD prihranka.10Verjetno je, da je osredotočenost trenutne študije na smrtnost zaradi tuberkuloze v Kaliforniji le eden od več posebnih pogojev, ki imajo koristi od izboljšanja kakovosti zraka z zelenjem.
Druge bolezni dihal lahko podobno koristijo izboljšanju kakovosti zraka v bližini zelenih površin. To je pravočasna ugotovitev za potencialno obravnavo trenutne svetovne pandemije COVID-19, ki je pokazala tudi povezavo med koncentracijami onesnaženosti zraka ter obolevnostjo in umrljivostjo zaradi dihal.11,12Zmanjšanje onesnaženosti zraka z vegetativnim odlaganjem in filtracijo bi lahko pomagalo zmanjšati število primerov in smrti zaradi koronavirusa. Ta strategija je lahko še posebej učinkovita pri reševanju vprašanj okoljske krivice in neenakosti med revnimi prebivalci mest in temnopoltimi skupnostmi, ki jih je COVID-19 nesorazmerno prizadel, vprašanj kakovosti zraka in pomanjkanja zdravih zelenih površin.13,14
omejitve
To je bila opazovalna študija, zato vzročnosti gostote dreves na umrljivost tuberkuloze ni mogoče ugotoviti. Poleg tega so raziskovalci ocenjevali le gostoto dreves v bližini pacientovega domačega naslova, ne pa tudi na drugih lokacijah, kot sta služba ali šola, kjer so udeleženci prav tako lahko naleteli na učinke zelenih površin. Vendar pa rezultati te študije v kombinaciji z drugimi raziskavami dajejo verodostojnost obstoju močne in statistično pomembne obratne povezave.
Zaključek
Na napredovanje nalezljive bolezni, kot je tuberkuloza, vpliva več dejavnikov. Znano je, da zunanji dejavniki, kot je onesnažen zrak, vplivajo na resnost bolezni dihal. Značilnosti okolja, vključno z gostoto dreves, ki obkrožajo prebivališče osebe, ki izboljšuje kakovost zraka, lahko znatno vplivajo na zdravstveno stanje in stopnje umrljivosti med prebivalstvom, zlasti za ogrožene skupine v skupnostih, ki so slabo oskrbljene.