Študija: Na zdravje dojenčkov vplivajo strahovi mater pred rojstvom

referenca

Beijers R, Jansen J, Riksen-Walraven M, de Weerth C. Materinska prenatalna tesnoba in stres napovedujeta bolezen dojenčka in zdravstvene težave.Pediatrija. 2010;126(2):e401-409.

oblikovanje

Prospektivna kohortna študija.

Udeleženec

174 mater z normalno nosečnostjo in donošenimi porodi na Nizozemskem je v tretjem trimesečju izpolnilo vprašalnike za kvantificiranje stresa in tesnobe ter zagotovilo vzorce sline za oceno ravni kortizola. Osebe so nato v prvem letu življenja dojenčkov mesečno anketirali, da bi ugotovili pogostost bolezni in uporabo antibiotikov.

Ključne ugotovitve

Prilagoditve so bile opravljene za moteče dejavnike, vključno z materinim kajenjem in uživanjem alkohola, trajanjem dojenja in obiskovanjem dnevnega varstva, med drugim. Rezultati kažejo, da sta materin stres in tesnoba pozitivna napovedovalca bolezni dojenčka in uporabe antibiotikov v prvem letu življenja. Rezultati še posebej kažejo povezavo med povečanim materinim stresom in anksioznostjo ter boleznimi dihal, kože in splošnimi boleznimi ter uporabo antibiotikov, ne pa tudi prebavnimi boleznimi. Obstaja tudi povezava med višjimi večernimi ravnmi kortizola ali izravnanimi dnevnimi ritmi kortizola in povečano pojavnostjo bolezni dojenčkov.

Učinki na prakso

Številne študije so že pokazale, da materin stres negativno vpliva na temperament in kognitivni razvoj dojenčka; Vendar je to prva študija, ki preučuje vpliv materinega stresa pred rojstvom na pojavnost bolezni dojenčkov.^1,2,3Dokazi iz te in prejšnjih študij kažejo, da imajo učinki povišanega kortizola ter materinega stresa in tesnobe največji vpliv na poporodne rezultate v tretjem trimesečju.⁴Pravzaprav so poročali, da so imele ženske, ki so bile v drugem in tretjem trimesečju izpostavljene naravnim nesrečam (kot sta orkana Andrew in Katrina v Združenih državah), večje tveganje za stisko ploda v primerjavi z ženskami, ki so bile izpostavljene v prvem trimesečju.^5.6

Znano je, da stres aktivira beta-adrenergične receptorje, kar lahko vpliva na različne vidike kognitivnih funkcij.⁷Študija Connorsa et al. iz leta 2008 nakazuje, da je prekomerna stimulacija beta-adrenergičnih receptorjev zaradi stresa ali zdravil, kot je terbutalin (ki se daje za preprečevanje prezgodnjega poroda), povezana s povečanim tveganjem za avtizem.^8.9S povezovanjem tega s povečanim številom bolezni dojenčkov lahko ta študija kaže tudi na povezavo med vplivom materinega stresa na intrauterino okolje in imunsko pomanjkljivostjo pri nevrorazvojnih motnjah, kot je avtizem.¹⁰

Dejavniki, kot so družbene in kulturne norme, očetova družbena podpora in vključenost, vodenje in podpora zdravstvenih delavcev, izobraževanje in delovno okolje, prispevajo k odločitvi ženske za dojenje.

Dejavniki, kot so družbene in kulturne norme, očetova družbena podpora in vključenost, vodenje in podpora zdravstvenih delavcev, izobraževanje in delovno okolje, prispevajo k odločitvi ženske za dojenje. Potem se zdi smiselno, da ti dejavniki vplivajo tudi na materin stres in tesnobo.^11,12,13Čeprav so raziskovalci prilagodili dojenje, je vseeno treba upoštevati, da je verjetnost, da bodo matere, ki poročajo o višjih stopnjah predporodnega stresa in tesnobe, tudi manj dojila. Pozitiven vpliv dojenja na razvijajoči se imunski sistem je dobro poznan in njegovih zaščitnih učinkov ne smemo zanemariti; Morda ne zmanjša pogostosti bolezni, lahko pa potencialno zmanjša njihovo resnost.¹⁴Še naprej je treba spodbujati dojenje, zlasti pri materah z višjo stopnjo stresa in tesnobe.

Ta študija poudarja pomen obvladovanja stresa in tesnobe pri nosečnicah. Ugotovljeno je bilo, da tako vprašalniki za samoocenjevanje kot ravni kortizola napovedujejo bolezni dojenčka in uporabo antibiotikov. Zato je vsekakor vredno upoštevati oba parametra kot orodji za spremljanje te populacije v praksi, s čimer bi potencialno prihranili čas med intervjujem za oceno stopnje materinega stresa in njenih virov podpore. Zgodnje odkrivanje in posredovanje s strani zdravnika lahko zagotovo pomaga zmanjšati materin stres in tesnobo ter s tem zmanjšati obolevanje dojenčkov in uporabo antibiotikov.

Vsekakor so potrebne nadaljnje raziskave za potrditev rezultatov te posebne študije in za določitev terapevtskih posledic, kako lahko zmanjšanje materinega stresa in tesnobe v tretjem trimesečju vpliva na zdravje dojenčka.