Učinki gozdnega kopanja na starejše bolnike s KOPB

Razmerje

Jia BB, Yang ZX, Mao GX, et al. Zdravstveni učinki gozdnega kopanja pri starejših bolnikih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo.Biomed Environ Sci. 2016; 29 (3): 212-218.

Oblikovanje in udeleženci

Osemnajst bolnikov (starih 61–79 let) s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB), ki živijo v mestu Hangzhou na Kitajskem, so odpeljali bodisi v gozd bodisi v urbano okolje in jim dovolili, da hodijo naokoli 3 ure (1,5 ure zjutraj in popoldne istega dne). Pri vseh udeležencih je bilo vsaj 6 tednov brez pomembnega respiratornega dogodka pred datumom študije in ni bilo statistično pomembnih razlik v ključnih zdravstvenih parametrih (indeks telesne mase [BMI], krvni tlak v mirovanju ali srčni utrip, forsirani ekspiracijski volumen [FEV]1, FEV1/forsirana vitalna kapaciteta [FVC] modificirana lestvica dispneje Sveta za medicinske raziskave (mMRC) in rezultat testa za oceno KOPB) med skupinami na začetku.

Ciljni parametri

Za merjenje fizioloških učinkov gozda v primerjavi z urbanim okoljem so bile pred in po izpostavljenosti izmerjene ravni naslednjih biomarkerjev v krvi:

• Immunologische T-Zellantwort: CD8+, natürliche Killerzellen (NK) und NKT-ähnliche Zellen, insbesondere Zellen, die die zytolytischen Enzyme Perforin und Granzyme exprimieren, die Hauptkomponenten der Pathogenese von COPD;¹ mittels Durchflusszytometrie gemessen.
• Entzündungsfördernde Zytokine: Interferon (IFN)-γInterleukin (IL)-6, IL-8, IL-1β, Tumornekrosefaktor (TNF)-aund C-reaktives Protein (CRP), die alle als Teil des Pathomechanismus von COPD erhöht sind;² gemessen mittels Enzyme-linked Immunosorbent Assay (ELISA).
• COPD-Biomarker: Lungen- und aktivierungsreguliertes Chemokin (PARC)/Chemokin (CC-Motiv) Ligand 18 (CCL-18); Surfactant-pulmonal-assoziiertes Protein D (SP-D); Gewebeinhibitor von Metalloproteinase (TIMP)-1; gemessen über ELISA.
• Neuroendokrine Marker: Serumcortisol und Epinephrin

Poleg tega je bila pred-post psihometrična meritev izvedena z uporabo profila razpoloženjskih stanj (POMS).

Ključni vpogledi

Pretočna citometrija je pokazala znatno zmanjšanje deleža CD8+, NK- in NKT-podobnih celic, ki izražajo perforin. To zmanjšanje je bilo ugotovljeno v gozdnih in mestnih skupinah, vendar je bilo veliko večje (in statistično pomembno) v gozdni skupini. Ravni skupnih celic T in celic T, ki izražajo granzime, se niso bistveno spremenile ne v gozdnih ne v mestnih skupinah.

Ali je možno, da gozdna terapija poveča imunsko funkcijo za boj proti raku, medtem ko jo zniža, da prepreči nadaljnjo škodo pri KOPB?

Encimski imunski test je pokazal znatno zmanjšanje vseh vnetnih citokinov in biomarkerjev KOPB samo pri udeležencih skupine Wald. Za zmanjšanje citokinov IFN je bila dosežena statistična značilnost.γ, IL-6, IL-8, IL-1β in CRP ter biomarkerji PARC/CCL-18 in TIMP-1. Mestna skupina je imela rezultate vnetnih citokinov in biomarkerjev, ki se niso spremenili ali pa so povečali izpostavljenost pred post (IL-8, TIMP-1). Zmanjšale so se tudi ravni kortizola in epinefrina v serumu (p<0,05) za gozdno skupino, medtem ko se poveča za urbano skupino.

Psihometrični testi so razkrili statistično značilno zmanjšanje meritev POMS za napetost-anksioznost, depresijo-potrtost in jezo-agresijo za gozdno skupino. Za urbano skupino ni bilo izmerjenih bistvenih sprememb.

Posledice prakse

Ta študija razširja empirično delo o kopanju v gozdnem zraku (Shinrin-yokuv japonščini) z rekrutiranjem iz klinično pomembne populacije – bolnikov s KOPB. Doslej so raziskave gozdne terapije v prvi vrsti uporabljale zdrave subjekte v raziskovalnem poskusu razumevanja ustreznih psihofizioloških mehanizmov.^3.4Število študij, ki preučujejo klinične rezultate pri obolelih populacijah, je majhno in trenutno omejeno predvsem na zdravljenje raka.^5.6V tej trenutni študiji zmanjšanje tako obsežne raznolikosti imunoloških, vnetnih, nevroendokrinih in biomarkerjev KOPB po samo 3 urah izpostavljenosti v gozdnatem okolju zagotavlja močno začetno podporo za koristne učinke gozdne terapije za bolnike z boleznimi dihal.

Prejšnje študije gozdne terapije so se večinoma zanašale na biomarkerje srca in ožilja (npr. spremenljivost srčnega utripa). [HRV] krvni tlak) ali psiho-nevro-imuno-endokrinološka tetrada.⁷Zbiranje podatkov o stanju drugih organskih sistemov, kot so: B. pljučne bolezni, pomaga razširiti koristi gozdne terapije onkraj čisto modela »zmanjševanja stresa« na široko uporabno in resnično celostno intervencijo.

Zanimivo je omeniti zmanjšanje T celic, ki izražajo perforin, v tej študiji. Večina prispevkov naShinrin-yokuvključno s študijo, ki je ta vidik gozdne terapije zaslovela, kažejo enapovečanjev celicah NK in aktivnost perforina/grancima po izpostavljenosti gozdu.^8.9Med temi serijami študij je preveč neznank, da bi lahko rekli, zakaj se pri podobnih izpostavljenostih pojavijo tako različni rezultati. Kljub statistični pomembnosti rezultatov je bila to le pilotna študija, zato je vsaka interpretacija podatkov preuranjena.

Ob upoštevanju tega je eden od namenov pilotnih študij ustvariti več hipotez. Možno je, da so različne vrste gozdne flore proizvedle različne fitoncidne terpene, kar je imelo za posledico zmanjšanje števila NK celic in ne običajno izmerjeno povečanje.Shinrin-yokuŠtudije. Analiza koncentracije aromaterapevtskih spojin v vegetaciji in/ali zraku bi pomagala odgovoriti na to vprašanje.¹⁰Ali pa ima gozdna terapija nekakšno modulacijsko ali »izkustveno amfoterično« lastnost, ki pomaga fiziologiji osebe prepoznati, kaj je potrebno za ponovno vzpostavitev zdravja. Ali je možno, da gozdna terapija poveča imunsko funkcijo za boj proti raku, medtem ko jo zniža, da prepreči nadaljnjo škodo pri KOPB? Ali bi lahko isto sposobnost uporabili za imunoregulacijske bolezni, kot so avtoimunske bolezni? Ta vprašanja so zgolj špekulativna, vendar jih je vredno raziskati z nadaljnjimi raziskavami.

omejitve

Kot je navedeno zgoraj, te pilotne študije zaradi majhne velikosti vzorca ni mogoče razumeti kot klinično pomembne. Vendar se bistveni biomarker zmanjša (mnogi nap<0,05 ravni) iz gozda v primerjavi z izpostavljenostjo v mestih kaže, da pride do klinično pomembnih fizioloških sprememb. Za trdnejše trditve bi bile potrebne večje študijske populacije z večjimi demografskimi razlikami.

Avtorji študije v svoj prispevek niso vključili nobenih numeričnih podatkov, namesto tega so se odločili, da svoje rezultate predstavijo izključno s paličnimi grafikoni. Čeprav to kaže na relativno spremembo meritev pred in po njem ter med gozdnimi in mestnimi skupinami, omejuje uporabno razpravo o spremembi številčnih odstotkov z akademskim in kliničnim občinstvom. Koristno bi bilo vključiti neobdelane podatke v tabelo.

Nazadnje, funkcionalne meritve resnosti KOPB niso bile izvedene po izpostavljenosti gozdu/mestu, da bi ocenili spremembe v statusu pljučne funkcije. Potrebne so nadaljnje raziskave z uporabo meritev pred-post FEV1 in/ali FEV1/FVC, da bi razumeli, kako lahko gozdna terapija koristi bolnikom s pljučno boleznijo.

Zaključek

Ta študija izboljšuje razumevanje in terapevtski potencial gozdne terapije s preučevanjem njenih učinkov v kontekstu nove klinične bolezni (KOPB) in zagotavlja prepričljive predhodne rezultate. Prav tako odpira več vprašanj kot daje odgovorov; kar je najpomembneje, kako se preizkušeni mehanizem delovanja (citotoksične celice T) odziva v nasprotju z drugimi študijami, ki so uporabljale isti poseg? Da je končni izid lahko enak (tj. bolniki se odmaknejo od bolezni in se približajo zdravju) ne glede na klinično stanje, ki ga zdravi čas v gozdu, govori o čudesih in skrivnostih človeškega telesa in zdravilni močiv primerjavi z medicatrix naturae.