Učinki gozdnega kopanja na starejše bolnike s KOPB

Von Natur.wiki Autoren-Team

Bezug Jia BB, Yang ZX, Mao GX, et al. Gesundheitlicher Effekt von Waldbaden bei älteren Patienten mit chronisch obstruktiver Lungenerkrankung. Biomed Environ Sci. 2016;29(3):212-218. Design und Teilnehmer Achtzehn Patienten (im Alter von 61–79) mit chronisch obstruktiver Lungenerkrankung (COPD), die in Hangzhou, China, lebten, wurden entweder in einen Wald oder in eine städtische Umgebung gebracht und dort drei Stunden lang (1,5 h morgens und nachmittags, am selben Tag) herumlaufen gelassen. Alle Teilnehmer waren vor dem Studiendatum mindestens 6 Wochen ohne ein signifikantes respiratorisches Ereignis geblieben, und es gab keine statistisch signifikanten Unterschiede bei den wichtigsten medizinischen Parametern (Body-Mass-Index [BMI]Ruheblutdruck oder Herzfrequenz, …
Referenca Jia BB, Yang ZX, Mao GX in sod. Zdravstveni učinek gozdnega kopanja pri starejših bolnikih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Biomed Environment Sci. 2016; 29 (3): 212-218. Oblikovanje in udeleženci Osemnajst bolnikov (v starosti 61–79 let) s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB), ki so živeli v Hangzhouu na Kitajskem, so bili bodisi pripeljani v gozd ali v mestnem okolju in tri ure (1,5 ure zjutraj in popoldne, istega dne). Vsi udeleženci so ostali brez pomembnega dihalnega dogodka najmanj 6 tednov pred datumom študije in v najpomembnejših medicinskih parametrih (indeks telesne mase [BMI] počivajo poplavni tlak ali srčni utrip, ... (Symbolbild/natur.wiki)

referenca

Jia BB, Yang ZX, Mao GX in sod. Zdravstveni učinek gozdnega kopanja pri starejših bolnikih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. biomed okolje sci . 2016; 29 (3): 212-218.

oblikovanje in udeleženec

Osemnajst bolnikov (v starosti 61–79 let) s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB), ki so živeli v Hangzhouu na Kitajskem, so bili bodisi pripeljani v gozd ali v mestnem okolju in tri ure (1,5 ure zjutraj in popoldne, istega dne). Vsi udeleženci so ostali brez pomembnega dihalnega dogodka najmanj 6 tednov pred datumom študije in ni bilo statistično pomembnih razlik v najpomembnejših medicinskih parametrih (indeks telesne mase [BMI], ki počiva poplavni tlak ali srčni utrip, prisilni obseg izteka [FEV] 1, FEV1/prisilna vitalna zmogljivost [FVC], ki jih je prisilno ocenilo (MMRC), ki jih je prisililo, in modificirano medicinsko lestvico (FVC], ki jih je bilo mogoče prisilno (MMR) in MMRC) in MMRC) in MMRC) in MMRC) in MMRC) in MMRC (MMR) in MMRC (MMRC) in MMRC (MMRC) in MMRCIFIFIFIFIREDNI MEDICINALNI SVETI SVETI začetek študije.

ciljni parameter

Za merjenje fizioloških učinkov gozda v primerjavi z mestnim okoljem smo merili ravni v krvi naslednjih biomarkerjev pred in po izpostavljenosti:

  • Imunološki odziv T celic: CD8+, naravne morilske celice (NK) in NKT-podobne celice, zlasti celice, ki izražajo citolitične encime perforin in grancim, glavne sestavine patogeneze KOPB;
  • Vnetni citokini: interferon (IFN)- γ interlevkin (IL) -6, IL-8, IL-1β, faktor nekroze tumorja (TNF)- a in c reaktivni (CRP), vsi kot del pathemehanizma COPD; 2 merjeno z encimsko-levo imunosorbentnim testom (ELISA).
  • KOPB biomarker: pljučni in aktivirani hemokin (PARC)/hemokin (motiv CC) 18 (CCL-18); Protein D (SP-D), povezan s površinsko aktivnim sredstvom, povezan s površino, povezan s površino; Zaviralec tkanine metaloproteinaze (TIMP) -1; Merjeno z ELISA.
  • Nevroendokrini marker: serumkortisol in epinefrin

Poleg tega je bila s profilom razpoloženja (POMS) izvedena psihometrična meritev pred post.

Pomembno znanje

Pretočna citometrija je pokazala znatno zmanjšanje deleža perforiranih celic CD8+, NK in NKT. Ta upad je bil ugotovljen tako v gozdu kot v mestni skupini, vendar je bil v gozdni skupini veliko večji (in statistično pomemben). Vrednosti skupnih T celic, ki izražajo granzim, se v gozdu ali mestni skupini niso bistveno spremenile.

Ali je mogoče, da gozdna terapija uravnava imunsko funkcijo za boj proti raku, medtem ko je urejena, da se prepreči nadaljnja poškodba KOPB?

Encimski imunosorbentni test je pokazal le znatno zmanjšanje vseh vnetnih citokinov in biomarkerjev KOPB med udeleženci gozdne skupine. Za zmanjšanje citokinov IFN je bil dosežen statistični pomen. γ , IL-6, IL-8, IL-1β in CRP ter biomarker PARC/CCL-18 in TIMP-1. Urbana skupina je imela vnetne citokine in biomarkerje, ki niso spremenili ali povečali izpostavljenosti pred objavo (IL-8, TIMP-1). Ravni seruma kortizola in epinefrina so se tudi za gozdno skupino zmanjšale ( p <0,05), hkrati pa se je povečalo za urbano skupino.

Psihometrični testi so pokazali statistično pomembno zmanjšanje meritev napetosti, depresije in agresije jeze za gozdarsko skupino. Za urbano skupino niso bile izmerjene pomembne spremembe.

Posledice prakse

Ta študija širi empirično delo o kopanju Forest Air ( Shinrin-Yoku v japonščini) z zaposlovanjem klinično pomembnih populacijskih bolnikov s KOPB. Do zdaj so raziskave o gozdni terapiji uporabljale predvsem zdrave subjekte v raziskovalnem poskusu razumevanja ustreznih psihofizioloških mehanizmov. 3.4 Število študij, ki raziskujejo klinične rezultate v skupinah bolnih populacij, je nizko in trenutno omejeno na zdravljenje raka. Raznolikost imunoloških, vnetnih, nevroendokrinih biomarkerjev in KOPB po samo 3 urah izpostavljenosti v gozdnem okolju, kar je močna podpora pozitivnemu učinku gozdne terapije za bolnike z dihalnimi boleznimi.

Prejšnje študije o gozdni terapiji ponavadi temeljijo na srčno -žilnih biomarkerjih (npr. Spremenljivost srčnega utripa). [HRV] Krvni tlak) ali psiho-nevro-imuno-endokrinologija tetra. B. Pljučne bolezni pomagajo razširiti prednosti gozdne terapije, ki presega model, ki temelji na "olajšanju stresa" na širok in resnično celostni poseg.

Zanimivo je določiti sprejemanje T celic, ki izražajo perforin, v tej študiji. Večina prispevkov o Shinrin-Yoku , vključno s študijo, zaradi katere je ta vidik gozdne terapije znan, kaže na povečanje aktivnosti NK-Zll-und perforin/granzym glede na izpostavljenost gozdov. 8.9 Preveč je neznanih, da bi povedali, zakaj se pojavljajo takšni različni rezultati podobna izpostavljenost. Kljub statističnemu pomenu rezultatov je bila to le pilotna študija, tako da je vsaka razlaga podatkov prezgodnja.

Glede na to je eden od namen pilotnih študij ustvariti več hipotez. Mogoče različne vrste gozdne flore proizvajajo različne fitonske terpije, kar je bilo bolj zmanjšanje celic NK, kot pa običajno izmerjeno povečajo Shinrin-yoku študije. Analiza vegetacije in/ali zračne koncentracije povezav aromaterapije bi pomagala odgovoriti na to vprašanje. 10 ali morda ima gozdna terapija kakršno koli modulacijsko ali "oprijemljivo amfoter", ki pomaga prepoznati fiziologijo človeka za obnovo zdravja. Ali je mogoče, da gozdna terapija uravnava imunsko funkcijo za boj proti raku, saj je urejena za preprečevanje nadaljnje poškodbe KOPB? Ali bi lahko isto sposobnost uporabili za imunske regulacijske bolezni, kot so avtoimunske bolezni? Ta vprašanja so izključno špekulativna, vendar jih je vredno preučiti z nadaljnjimi študijami.

Omejitve

Kot že omenjeno, te pilotne študije ni mogoče razlagati kot klinično pomembne zaradi nizke velikosti vzorca. Vendar pa se bistveni biomarker zmanjšuje (številne p <0,05) iz gozda proti izpostavljenosti mesti kažejo, da pride do klinično pomembnih fizioloških sprememb. Za bolj pomembne trditve bi bile potrebne večje populacije študij z večjo demografsko variacijo.

Avtorji študije niso vključili nobenega od številčnih podatkov v svojo publikacijo in so se namesto tega odločili, da bodo svoje rezultate predstavili izključno prek črtnih diagramov. Medtem ko to kaže na relativno spremembo ukrepov pred objavo in med gozdnimi in mestnimi skupinami, omejuje koristno razpravo o številčni odstotni spremembi z akademskimi in kliničnimi poslušalci. Koristno bi bilo vključiti surove podatke v tabelo.

Končno po izpostavljenosti gozdu in mestu za oceno sprememb v statusu delovanja pljuč niso bile izvedene funkcionalne meritve stopnje resnosti KOPB. Nadaljnje raziskave z ukrepi pred post-FEV1 in/ali FEV1/FVC so potrebne za razumevanje, kako lahko gozdna terapija koristi bolnikom s pljučnimi boleznimi.

fazit

Ta študija spodbuja razumevanje in terapevtski potencial za zdravljenje z gozdovi, tako da preuči njegove učinke v povezavi z novo klinično boleznijo (KOPB) in zagotavlja prepričljive začasne rezultate. Prav tako sproža več vprašanj, kot odgovarja; Predvsem, kako lahko testirani mehanizem delovanja (citotoksične T celice) reagira v nasprotju z drugimi študijami, ki so uporabile isto intervencijo? Dejstvo, da je končni rezultat lahko enak (tj. Bolniki se oddaljujejo od bolezni in se bližajo zdravstvenemu stanju), ne glede na klinično stanje, ki ga obravnava čas v gozdu, govori za čudeže in skrivnosti človeškega telesa in zdravilne moči do Medicatrix naturae .

  1. y. Tang, X. Li, M. Wang in sod. Povečano število NK celic, NKT-podobnih celic in zaviralnih receptorjev NK v periferni krvi bolnikov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Clin Dev Immunol . 2013; 2013: 721782.
  2. chung kf. Citokini pri kronični obstruktivni pljučni bolezni. eur resnica J Suppl . 2001; 34: 50S 59er.
  3. Lee J., Tsunetsugu Y., Takayama N. et al. Vpliv gozdne terapije na srčno -žilno sprostitev pri mladih odraslih. Dokazi, ki temeljijo na dopolnjevanju med . 2014; 2014: 834360.
  4. Song C, Ikei H, Igarashi M, Miwa M, Takagaki M, Miyazaki Y. Fiziološke in psihološke reakcije mladih moških na pomladnih sprehodih v mestnih parkih. j Physiol antropol . 2014; 33 (8): 1-7.
  5. Kim BJ, Jeong H, Park S, Lee S. Forest Adjuvant Rak terapija za izboljšanje naravne citotoksičnosti pri mestnih ženskah z rakom dojke: predhodna prospektivna študija intervencije. eur j integra. Med . 2015; 7 (5): 474-478.
  6. Nakau M., Imanishi J., Imanishi J., et al. Pastoralna oskrba bolnikov z rakom z integrirano medicino v mestnem zelenem: pilotna študija. Raziščite j sci ozdraviti . 2013; 9 (2): 87–90.
  7. Haluza D, Schönbauer R, Cervinka R. Zelene perspektive za javno zdravje: pripovedni pregled fizioloških učinkov izkušenj na prostem. int j okolje res javno zdravje . 2014; 11 (5): 5445-5461.
  8. Lee J, Li Q, Tyrväinen L et al. Naravna terapija in preventivno medicino. V: Maddock J, ed. Javno zdravje - socialno in vedenjsko zdravje . InTech; 2012: 325-350.
  9. Li Q, Nakadai A, Matsushima H et al. Fitonzidi (esencialna lesna olja) povzročajo aktivnost človeških naravnih celic. imunofarmacol imunotoksikol . 2006; 28 (2): 319-333.
  10. Geonwoo K, Park B. Zdravilna okolja pomembnih drevesnih vrst v gozdovih univerze Kyushu: študija primera. j. FAC Agr, Kyushu Univ . 2015; 60 (2): 477-483.