Fotosintetska prehrana za zdravje in življenje

Fotosintetska prehrana za zdravje in življenje

Živi organizmi nenehno reagirajo kemično, kar vodi do sprememb energije v vašem telesu. Vse te reakcije in spremembe se imenujejo metabolizem. V bistvu je metabolizem sestavljen iz dveh procesov: sinteze ali strukture zapletenih telesnih snovi iz preprostejših komponent in energije, pa tudi razgradnje ali zmanjšanja teh zapletenih snovi in ​​energije. Prvi proces je znan kot anabolizem, drugi pa kot katabolizem.

Ena glavnih značilnosti živih organizmov je sposobnost hranjenja. Temu pravimo prehrana. Prehrana je torej proces ekstrakcije energije in materialov za presnovo celic, vključno z vzdrževanjem in popravilom celic in rasti. V živih organizmih je prehrana zapletena serija anaboličnih in kataboličnih procesov, skozi katere se živila absorbirajo v telo v zapletene telesne snovi (predvsem za rast) in energijo (za delo) se pretvorijo. Pri živalih je zabeležena hrana običajno v obliki zapletenih, netopnih povezav. Ti so razdeljeni na enostavnejše povezave, ki jih celice lahko absorbirajo. V rastlinah kompleksne prehrambene materiale najprej sintetizirajo rastlinske celice in jih nato porazdelijo na vse dele sadilnega telesa. Tu se pretvorijo v enostavnejše, topne oblike, ki jih lahko absorbira protoplazma vsake celice. Surovine, potrebne za sintezo teh zapletenih živilskih materialov, dobimo iz zraka in zemlje v rastlinskem okolju.

Vsi živi organizmi, ki ne morejo zagotoviti lastne oskrbe z energijo s pomočjo fotosinteze niti s kemosintezo, se imenujejo heterostrofični ali heterostrofični organizmi. Heterostrofno pomeni prehranjevanje od drugih. Vse živali so heterostrofične. Drugi organizmi, kot so številne vrste bakterij, nekatere cvetoče rastline in vse glive, uporabljajo to prehransko metodo. Način, kako heterostrofično dobi hrano, je zelo različen. V večini primerov je način, kako je hrana vnesena v uporabno obliko, zelo podoben. Vendar imajo vse zelene rastline možnost proizvodnje ogljikovih hidratov iz nekaterih surovin iz zraka in zemlje. Ta sposobnost ni pomembna samo za same rastline, ampak tudi za živali, vključno z ljudmi, ki so neposredno ali posredno odvisni od rastlin kot hrane.

Fotosinteza je postopek, v katerem rastline proizvajajo svojo hrano s pomočjo sončne energije in razpoložljivih surovin. Gre za proizvodnjo ogljikovih hidratov v rastlinah. Poteka le v klorofili (tj. Zelenih) celicah listov in stebel. Te zelene celice vsebujejo kloroplaste, ki so bistveni za sintezo hrane. Vse surovine, potrebne za fotosintezo, in sicer vode in mineralne soli od tal, pa tudi ogljikov dioksid iz atmosfere, je treba zato prevažati v celice klorofila, ki se najpogosteje pojavljajo v listih.

Drobne pore ali stomate, ki se običajno pogosteje pojavljajo na spodnjih površinah večine listov, lahko v tkivo dobijo pline iz atmosfere. Stoma je ovalna celica povrhnjice, znana kot zaščitne celice. Vsaka stoma je pravzaprav odpiranje zračne komore kondomata. To je velik medcelični zračni prostor, ki leži poleg stome. Nenehno je z drugimi medceličnimi zračnimi prostori v listu. Velikost vsake porete pore je odvisna od ukrivljenosti zaščitnih celic, ki jih obkrožajo. Ko so zaščitne celice napolnjene z vodo, nabreknejo ali debele, posledično pa se pore odprejo. Če pa je nivo vode nizka, postanejo mehki ali šepavi in ​​se zrušijo, kar zapre pore. Ko je stoma odprt, se zrak pojavi v komoro subdomata in se razprši skozi medcelični zrak, ki se raztopi v vodi, ki obdaja celice. Ta raztopina ogljikovega dioksida se nato razprši v listne celice, zlasti v celicah palisade. Tu ga uporabljajo kloroplasti za fotosintezo.

Voda, ki vsebuje raztopljene mineralne soli, kot so fosfati, kloridi in bikarbonate iz natrija, kalija, kalcijevega železa in magnezija, absorbirajo korenine. Ta talna voda prihaja v koreninske lase s postopkom, znanim kot osmoza. Molekula vode premaknemo za eno območje nižje koncentracije v območje večje koncentracije s polpertperacijsko membrano. Nato se usmeri navzgor od tkiva ksileme od korenin do stebla do listov. Prenaša se v vse celice prek vene in njegovih vej.

Kloroplasti vsebujejo zeleni pigment (klorofil), ki rastlinam daje barvo in lahko absorbira svetlobno energijo s sončne svetlobe. Ta energija se uporablja za enega prvih bistvenih korakov fotosinteze. In sicer cepljenje molekule vode na kisik in vodik. Ta kisik se sprosti v ozračje. Uporabljene vodikove komponente zmanjšujejo tudi ogljikov dioksid pri številnih encimih in energijskih reakcijah, ki tvorijo zapletene organske spojine, kot sta sladkor in moč.

Med fotosintezo se v prisotnosti sončne svetlobe in klorofila sintetizirajo energijsko spojine, kot so ogljikovi hidrati iz nizkoenergijskih spojin, kot sta ogljikov dioksid in voda. Ker je za fotosintezo potrebna sončna energija, postopek ne more potekati ponoči, ker sončne svetlobe ni. Končni izdelki fotosinteze so ogljikovi hidrati in kisik. Prva je razdeljena na vse dele sistema. Slednji se kot plin sprosti v zameno za ogljikov dioksid, zabeležen v ozračje. Videz fotosinteze v zelenih listih je mogoče dokazati s poskusi, da absorpcija ogljikovega dioksida, vode in energije skozi liste in proizvodnja kisika in ogljikovih hidratov. Preproste poskuse lahko izvedemo, da se prikaže vzorec kisika z zelenimi rastlinami, tvorbo ogljikovih hidratov (in sicer moč) v listih in potrebo po ogljikovi dioksidu, sončni svetlobi in klorofilu za nastajanje škroba v zelenih listih.

Fiziološki poskusi vključujejo umestitev organskega materiala, kot so rastline in živali ali deli rastlin in živali v nenavadnih pogojih, npr. B. očala, kletke ali škatle. Če se izvede eksperiment, ki prikazuje učinke, ki jih ustvari odsotnost ogljikovega dioksida med procesom fotosinteze, je zato rezultat takšnega poskusa delno navajati na umestitev biološkega materiala v nenaravnih eksperimentalnih pogojih, da izvedemo dva skoraj enaka eksperimenta; Eden je nameščen v normalnih pogojih (kontrolni eksperiment), v katerih so prisotni vsi dejavniki, potrebni za fotosintezo, drugi (testni eksperiment) pa pod enim pogojem, v katerem je odpravljen ali raznolik en faktor, medtem ko so prisotni vsi drugi dejavniki. Na ta način je lahko eksperimentator prepričan, da je rezultat njegovega testnega eksperimenta posledica odpravljenega ali raznolikega faktorja in ne zaradi nastavitve testa. Tako kontrolni eksperiment služi kot vodnik za zagotovitev, da zaključek, ki ga je pridobil testni eksperiment, ni napaka.

Po določenih primernih poskusih opazovanje jasno kaže, da se kisik sprosti le, če se zgodi fotosinteza, tj. Čez dan. Brez sončne svetlobe ni mogoče oblikovati nobene moči, čeprav so lahko prisotni drugi bistveni dejavniki, kot so voda, ogljikov dioksid in klorofil.

Fotosinteza je osnovna sestavina prehrane, ki jo je igrala enotnost zdravega življenja, in igra pomembno vlogo za žive organizme. Kompleksne celične strukture rastlin so zgrajene iz glavnega produkta fotosinteze, in sicer preprostega ogljikovega hidrata, kot je glukoza. Na tej stopnji mora biti jasno, da je proces sinteze beljakovin, čeprav je bila na fotosintezo postavljena veliko vrednosti, tako pomemben kot prvi. Med sintezo beljakovin se spojine, ki vsebujejo dušik, in v nekaterih primerih se fosfor in drugi elementi združujejo z glukozo, da tvorijo različne rastlinske beljakovine.

glukoza ne prispeva samo k sintezi rastlinskih beljakovin, ampak je tudi pomembna, ker se lahko po številnih kemičnih reakcijah pretvori v maščobe in olja. Je tudi primarni izdelek, iz katerega se oblikujejo organske spojine.

Pomen fotosinteze v vseh ciklih hrane ni mogoče pretiravati. Živali ne morejo uporabljati sončne energije za sintezo energijskih spojin iz preprostih, zlahka dostopnih snovi, kot sta voda in ogljikov dioksid, ki so v ozračju okoli nas. Melanin in keratin vplivata na barvo in moč živalske kože ter nekaj notranjih poškodb. Iz žarkov ima torej srečo, da lahko rastline porabijo energijo, ki jo ponuja sončna svetloba za sintezo in shranjevanje energijskih povezav, ki so na koncu odvisne od vseh oblik živalskega življenja.

Za njegovo preživetje ljudje ne jedo samo zelenjavnih izdelkov, kot so sadje, zelenjava in zrno, ampak tudi živali, kot so govedo in ribe. Govedo in druge rastlinojede živali so za svoj obstoj popolnoma odvisne od rastlinskega življenja. Medtem ko so nekatere ribe rastlinojede, so druge mešane, veliko število pa popolnoma mesojede. Živali, ki se ukvarjajo z avtomobili, živijo posredno iz rastlin. Njihova neposredna prehrana sestavljajo manjše živali, ki se morajo hraniti z rastlinami, če ne v celoti. Fotosinteza je prvi korak v vseh ciklih hrane.

Med procesom fotosinteze se ogljikov dioksid odstrani iz atmosfere in dodamo kisik. Če ta postopek čiščenja ne bi obstajal v naravi, bi bila atmosfera kmalu nasičena z ogljikovim dioksidom, ki se sprošča med dihanjem živali in rastlin ter med razpadom organskih snovi, tako da se vse življenje postopoma ne mine. Brez fotosinteze ni prehrane. In če ne bo prehrane, ne bo živih stvari. In če na zemlji ni živih bitij, bo zemlja še vedno brez oblike in popolnoma prazna. Če se fotosinteza ne bo spremenila, ne bo žive stvari. Zanima me, kakšna bo usoda živih bitij danes ali v nekem trenutku, ko se fotosinteza ne mine.