Vpliv prehrane na produktivnost in zdravo rast narodov

Vpliv prehrane na produktivnost in zdravo rast narodov

Nigerija je v primerjavi s preteklimi leti doživela velik socialno-ekonomski napredek. Problem podhranjenosti je še vedno vznemirjal nekatere državljane. Že dolgo ga ovirajo politična nestabilnost, korupcija, neustrezna infrastruktura in slabo makroekonomsko upravljanje. Zaradi tega so postali preveč odvisni od kapitalsko intenzivnega naftnega sektorja, ki zagotavlja 20 % BDP, 95 % deviznih prihodkov in približno 65 % proračunskih prihodkov. Toda nekatere vladne in gospodarske reforme so prinesle veliko izboljšav, od ocenjenega povečanja njihovega BDP s 430 USD na prebivalca leta 2003 na 1000 USD leta 2005. Stopnja brezposelnosti se je zmanjšala s 3,2 % leta 1997 na 2,9 % leta 2005. Mikrofinančno bančništvo ter likvidacija in konsolidacija bank s strani CBN so privedle do uvrstitve nigerijskih bank kot enega najboljših v Afriki. Vrhunec vsega je bil zgodovinski odpis dolga v vrednosti 30 milijard dolarjev od 37 milijard dolarjev, ki jih je imela Nigerija Pariškemu klubu marca 2006, s podhranjenostjo in 60 % pod pragom revščine leta 2000. Zaradi jasnosti sem nigerijski prehranski problem kategoriziral v podhranjenost, prekomerno prehranjenost in mikroprehranjenost. Namen tega članka je pregledati prizadevanja vlade in predlagati načine, kako osvoboditi državo izpod odtujenih rok revščine, ki ogroža prihodnost države.

PREHRANSKE TEŽAVE.

Čeprav trije prehranski problemi predstavljajo povzetek problema podhranjenosti v državi, je dobro, da pogledamo celoten problem enega za drugim. Podhranjenost je eden največjih prehranskih problemov, ki prizadene predvsem ljudi na podeželju in nekatere tiste, ki so se v iskanju bolj zelenih pašnikov odpravili v mesta. Za podhranjenost je značilen neustrezen vnos makrohranil (in sicer: kalorij in beljakovin). Po besedah ​​predsednika Obasanja je "skoraj polovica otrok, starih 7+-13 let v Nigeriji, podhranjenih." Mnogi otroci in odrasli gredo spat lačni, nekateri jedo en obrok na dan, večina pa je sestavljena iz ogljikovih hidratov. To vodi do podhranjenosti in pomanjkanja beljakovin. To je glavni vzrok za Kwashiorkor, ki je precej edinstven za ljudi, ki živijo v tropskem območju Afrike. Za odrasle je priporočeni prehranski vnos (RDA) beljakovin 0,79 g na kg (0,36 g na 1b) telesne teže na dan. Pri otrocih in dojenčkih se ta RDA podvoji ali potroji zaradi njihove hitre rasti. To je glavni vzrok za zastoj v rasti in deformacije pri odraščajočih otrocih. Petina nigerijskih otrok umre pred petim letom, zlasti med milijoni Nigerijcev, ki živijo tudi z manj kot dolarjem na dan, drugi pa preživijo z beračenjem na ulicah.

Prekomerna prehranjenost je predvsem problem odraslih in nekaj mladih, predvsem prebivalcev mest. Gre za hitro naraščajoč problem javne prehrane, ki odraža predvsem spremembo prehranjevalnih navad in bolj sedimentni način življenja. Razmere v Nigeriji, kjer gospodarstvo daje prednost eni skupini pred drugimi, revni postajajo revnejši, bogati pa bogatejši, je povzročilo višji odstotek prekomerne prehrane – nigerijska bolezen velikega človeka. Ta prehranski problem zdaj povzroča zaskrbljujoč porast kroničnih bolezni, povezanih s prehrano, kot so sladkorna bolezen tipa II, hipertenzija, bolezni srca in ožilja ter več vrst raka, povezanih s prehrano. Te kronične bolezni so odgovorne za človeško trpljenje, socialno trpljenje, izgubo produktivnosti in gospodarsko obremenitev zdravstvenega varstva in drugih gospodarskih sektorjev. Povečanje lastnega prebivalstva države vpliva na delovno silo in produktivnost države tako trenutno kot v bližnji prihodnosti.

Zadnji, a ne na seznamu je pomanjkanje mikrohranil. Gre za nezadosten vnos pomembnih vitaminov in mineralov. Izkusijo ga tako revni kot bogati, prebivalci podeželja in mest. Lakota je tista, ki se v nigerijski družbi skriva pod plaščem zadostnosti. Pomanjkanje vitaminov in mineralov vodi do nepopravljive motnje v telesnem in duševnem razvoju otroka. Zaradi tega je ta vrsta podhranjenosti skoncentrirana pri nosečnicah in otrocih. Po nekaterih empiričnih ugotovitvah so opazili, da celo zmerno pomanjkanje joda med fetalnim razvojem in otroštvom zmanjša inteligenčni kvocient za 10-15 točk. Pomanjkanje folne kisline je povezano z resnimi prirojenimi okvarami. Pomanjkanje železa poslabša otrokovo rast in sposobnost učenja, zmanjša njihovo sposobnost koncentracije, polnega sodelovanja v šoli in družbi, interakcije in razvoja; prispeva tudi k materialni umrljivosti in zmanjšani produktivnosti dela. Znano je, da 40 % otrok, mlajših od 5 let, trpi zaradi pomanjkanja vitamina A.

Tri velike prehranske težave Nigerije predstavljajo velik izziv za propadajoče gospodarstvo države in so povzročile padec uvoza drage hrane, bogate z beljakovinami, nafte in živalske krme. Številni starši zdaj opuščajo nalogo dojenja in vse to ter mnogi drugi prispevajo k tveganju podhranjenosti v Nigeriji in še več, zdaj doživlja hitro družbeno-ekonomsko revolucijo.

UKREPANJE VLADE PRED DEMOKRACIJO

V nigerijskem gospodarstvu sta prevladovala kmetijstvo in trgovina, ki sta cvetela med kolonialno vladavino v 19. stoletju. V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja se je razvila naftna industrija, kar je povzročilo močno povečanje prihodkov od izvoza in omogočilo obsežne naložbe v industrijo, kmetijstvo, infrastrukturo in družbene vede.

Močan padec cen nafte, slabo gospodarsko upravljanje in nadaljevanje vojaške vladavine so zaznamovali Nigerijo v osemdesetih letih. Leta 1983 je Agencija Združenih držav za mednarodni razvoj (USAID) začela pomagati nigerijskemu zveznemu in državnemu ministrstvu za zdravje pri razvoju in izvajanju programov načrtovanja družine in preživetja otrok. Leta 1992 je bil obstoječim zdravstvenim dejavnostim dodan program za preprečevanje in obvladovanje HIV/aidsa. USAID je zagotovil 135 milijonov dolarjev za bilateralne programe pomoči za obdobje 1986 do 1996, ko je Nigerija izvedla sprva uspešen program strukturnega prilagajanja, a ga je kasneje opustila. Načrte za zagotovitev 150 milijonov dolarjev pomoči med letoma 1993 in 2003 so prekinile napetosti v odnosih med ZDA in Nigerijo zaradi zlorab človekovih pravic, neuspešnega prehoda v demokracijo in pomanjkanja sodelovanja nigerijske vlade pri vprašanjih boja proti trgovini z mamili. Do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja so te težave vodile do omejitev dejavnosti USAID, ki bi lahko koristile vojaški vladi. Obstoječi zdravstveni programi so bili preoblikovani, da bi se osredotočili na delo nigerijskih nevladnih organizacij in skupin skupnosti na osnovni ravni.

Leta 1987 je bil ustanovljen Mednarodni inštitut za tropsko kmetijstvo (IITA) pod vodstvom glavnega raziskovalca dr. Kentona Dashiella v dvoumnem prizadevanju v Nigeriji za boj proti razširjeni podhranjenosti. Spodbujali so uporabo varčne soje z nizko vsebnostjo hranil v dnevni prehrani. Nadalje so povedali, da je soja približno 40 % bogatejša z beljakovinami kot kateri koli drug rastlinski ali živalski vir hrane v Afriki. Z dodajanjem koruze, riža in drugih žit soji nastane beljakovina v skladu s standardom Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Soja vsebuje tudi približno 20% olja, ki je 85% nenasičenih in ne vsebuje holesterola. Čeprav so se v tem obdobju začeli številni dobri programi za lajšanje podhranjenosti, je bilo veliko drugih socialno-ekonomskih trnov, ki so ovirali priljubljenost in nemoteno delovanje teh programov vse do demokratičnega obdobja. Gospodarska nestabilnost v tem obdobju je zaradi avtokratske vlade spodbujala visoko stopnjo podhranjenosti. Poglobljenih prizadevanj za boj proti podhranjenosti je bilo malo ali nič. Obdobje lahko označimo kot sebično obdobje, ko je prevladoval državni zasebni interes na račun trpečih množic.

POZNEJŠI POSEG

Najbolj zanimivo pri tem času je, da je poln obljub in upanja. Obljuba, ki je najpomembnejše delovno orodje tega časa, in vedno prisotno upanje na ohranitev obljube. Predsednik Obasanjo se je na srečanju s predsednikom Mednarodne zveze prehranskih znanosti leta 2002 zavezal, da bo podprl boljše usklajevanje prehranskih dejavnosti in programov v Nigeriji, ter dejal: »Visoka razširjenost podhranjenosti je popolnoma nesprejemljiva za to vlado, in predsedniku IUNS je zagotovil, da bo naredil vse, da zagotovi, da bodo razpoložljiva sredstva za izboljšanje prehranske varnosti gospodinjstev, izboljšanje dostopa do zdravstvenih storitev in izboljšanje zmogljivosti oskrbe mater, vključno s podporo za dojenje napredovanje.

27. septembra 2005 je nigerijski predsedniški predsednik Olusegun Obasanjo kosil na osnovni šoli Laminga v okviru državnega programa šolske prehrane Nasarawa. Program v celoti financira in upravlja država Nasarawa, zaradi česar je danes edinstven model v Afriki. Prelomni dogodek izpolnjuje eno od obljub o boju proti podhranjenosti, zlasti med otroki, od katerih jih je veliko opazil, da imajo premajhno telesno težo med 7. in 13. letom. Prav tako obljublja, da bo v naslednjih 10 letih dosegel približno 27 milijonov otrok.

Drugi mednarodni organi, kot so Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Mednarodni sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF), Agencija Združenih držav za mednarodni razvoj (USAID), ki je bila ustanovljena leta 1992, vendar je dobila močnejšo oporo med demokratičnim režimom. Vsi ti in še mnogi drugi se odločno borijo za izkoreninjenje revščine in podhranjenosti.

V nekaterih programih za izboljšanje prehrane je veliko izzivov. Vlada mora raziskave o prehrani vključiti v nacionalno politiko. Morali bi imeti možnost doseči kotičke države. Morali bi biti sposobni usklajevati vsa področja agencij za podhranjenost. Nujno je potreben učinkovitejši poseg.

Danes je prehrana interventna tema in hkrati neizogibna dolžnost vsakega naroda. Čeprav je težko zagotoviti rešitev vsakemu človeku, bi morala vlada poskušati čim bolj doseči ljudi prek mobilnih agencij in množičnih medijev. V državi je treba opraviti veliko učinkovitih raziskav, ki jih je treba posodobiti z informacijami, kot so: povprečna vladna naložba v prehrano na prebivalca, trenutni statistični podatki o prehranskih pomanjkljivostih in informacijah o prehranskih pobudah, pa tudi nacionalni politični okviri in mehanizmi usklajevanja med agencijami. Treba je spodbujati prehranske organizacije, predvsem nevladne organizacije. Vlada bi morala poskušati izboljšati socialno-ekonomsko življenje ljudi. V državi je treba spodbujati in izboljševati kmetijstvo. Preveriti je treba hranilno vrednost vsakega izdelka, tako uvoženega kot neuvoženega. Vlada bi morala spodbujati globalno prehransko agendo, ki bi povečala prepoznavnost prehrane na nacionalni ravni in širše.

Če bi upoštevali te zgoraj predlagane rešitve, bi se Nigerija močno izboljšala kot velikan Afrike in prihodnji velikan svetovnega gospodarstva, s čimer bi odpravili prihodnjo gospodarsko nevihto, s katero se Nigerija sooča, ker nekateri njeni državljani trpijo zaradi negotovosti glede hrane.