Varstvo gozdov kot strategija varstva podnebja

Varstvo gozdov kot strategija varstva podnebja

Varstvo gozdov je že desetletja v središču številnih okoljskih akcij. Razlogov za to je veliko – gozdovi so dom številnim živalskim in rastlinskim vrstam, prispevajo h kakovosti zraka in vode ter igrajo ključno vlogo v kroženju ogljika na Zemlji. Zlasti ta zadnja funkcija vse bolj prihaja v ospredje v razpravah o podnebnih spremembah in ustreznih varstvenih strategijah. Zaradi tega je varstvo gozdov ključna strategija na področju varstva podnebja.

Gozdovi kot skladišča ogljika

Osnove ogljikovega cikla

Da bi razumeli, zakaj so gozdovi tako pomembni v okviru varstva podnebja, je vredno pogledati svetovni cikel ogljika. To opisuje procese, v katerih ogljik v različnih oblikah kroži med atmosfero, biosfero in zemeljskimi geološkimi rezervoarji.

Živali in ljudje izdihavajo ogljikov dioksid (CO2), medtem ko rastline in predvsem drevesa med fotosintezo absorbirajo ta CO2 in ga pretvorijo v kisik. Pri tem vežejo ogljik in ga shranijo v svojo biomaso.

Vloga gozdov

Po podatkih Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) gozdovi vsebujejo približno 45 % kopenskega ogljika, zaradi česar so eden najpomembnejših skladišč ogljika na Zemlji. To je deloma zato, ker lahko drevesa shranijo velike količine ogljika v svoji biomasi, pa tudi zato, ker imajo posebej dolgo življenjsko dobo. To omogoča, da shranjeni ogljik ostane izven atmosfere v daljšem časovnem obdobju.

Toda to tudi pomeni: Ko so gozdovi uničeni, se ta ogljik spet sprosti. Po podatkih organizacije Rainforest Foundation je prispevek krčenja gozdov k svetovnim emisijam toplogrednih plinov približno 10-15%, kar je približno enako kot celoten svetovni transportni sektor.

Varstvo gozdov kot strategija varstva podnebja

Glede na zgoraj navedeno postane jasno, zakaj ima varstvo gozdov tako pomembno vlogo v strategiji varstva podnebja.

Preprečevanje emisij CO2

Varovanje gozdov lahko neposredno prispeva k zmanjšanju emisij CO2. Če je gozd izkrčen, se ne le ustavi tekoči proces vezave CO2, ampak se tudi ogljik, shranjen v drevesih in tleh, sprosti nazaj v ozračje kot CO2.

Obnova gozdov

Toda varovanje obstoječih gozdov je le ena plat medalje. Pomembna strategija je tudi obnova gozdov, to je pogozdovanje območij, ki so bila nekoč pogozdena, a so zdaj degradirana. To lahko poveča sposobnost absorpcije CO2 in poveča skladiščenje ogljika na Zemlji.

Storitve podnebja in biotske raznovrstnosti

Varstvo in obnova gozdov ponuja tudi druge ekološke storitve. Zagotavljajo habitate številnim živalskim in rastlinskim vrstam, prispevajo h kakovosti tal in vodnemu krogu ter zmanjšujejo vpliv okoljskih nesreč, kot so poplave ali zemeljski plazovi.

Izzivi in ​​rešitve

Kljub očitnim koristim se ukrepi za ohranjanje gozdov soočajo s številnimi izzivi.

Nasprotja interesov

Drevesa so pomemben vir za les in druge proizvode, kar pogosto vodi v konflikte med ekonomskimi interesi in zaščito gozdov. Rešitve v zvezi s tem bi lahko vključevale spodbujanje trajnostnega gozdarstva in izvajanje predpisov, ki preprečujejo prekomerno izkoriščanje gozdov.

Financiranje in izvedba

Izvajanje ukrepov varstva gozdov zahteva finančna in organizacijska sredstva. Zato je pomembno najti ustrezne modele financiranja in spodbujati mednarodno sodelovanje.

Pomanjkanje zavedanja

Drug izziv je pogosto nezavedanje pomena gozdov pri varovanju podnebja. Izobraževanje in informiranje lahko torej pomembno prispevata k varstvu gozdov.

Zaključek

Zaščita in obnova gozdov nudita ogromen potencial v boju proti podnebnim spremembam. Odločilno lahko prispevajo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, služijo kot pomembno skladišče ogljika in nudijo številne druge ekološke storitve. Izzivi na tej poti pa so veliki in zahtevajo usklajeno delovanje ter globlje zavedanje problematike. Zaščita gozdov ni samo zaščita podnebja – je celostna strategija za ohranitev naše Zemlje.