Morski tokovi kot regulatorji ekosistemov

Veröffentlicht:

Aktualisiert:

Von:

Uvod

Morski tokovi igrajo ključno vlogo regulatorjev globalnih ekosistemov. Ne le, da služijo kot sredstvo za prevoz za toploto, hranila in vrste, vplivajo tudi na podnebje in vplivajo na življenje v morju in na kopnem. Brez njih bi bil planet, kot ga poznamo, povsem drugačen.

Kaj so morski tokovi

Morski tokovi so neprekinjeni premiki morske vode, ki ga povzročajo predvsem vetrovi ter temperature in razlika v vodi, ki delujejo na tleh.

Razlikovanje je med površinskimi tokovi, ki vplivajo le na zgornje 400 metrov oceana, in globoke tokove, ki potekajo pod površino. Najbolj znan površinski tok je zalivski tok, ki vodi toplo vodo od Karibov do severozahodne Evrope. Po drugi strani so globinski tokovi počasnejši in jih poganjajo razlike v gostoti hladne in tople vode, pa tudi fiziološke raztopine in manj slane vode.

Vloga morskih tokov v globalnih podnebnih spremembah

Morski tokovi so pomemben del globalnega vremenskega in podnebnega sistema zaradi svoje sposobnosti prevoza toplote. Tako kot ogromen tekoči trak, tudi tok, ki je znan kot toplotna železna kroženje, prevaža toplo površinsko vodo iz tropov do drogov in hladne globoke vode.

Thermohalerjeva kroženje

Toplotni krog železa je ključnega pomena za uravnavanje globalnega podnebja. Gre za sistematično gibanje morskih tokov, pri katerih temperatura (toplotna) in slanost (halina) morske vode vplivata na gostoto in s tem hitrost pretoka vode. Voda hladne in soli se potopi v polarna območja in teče nazaj do ekvatorja na dnu oceanskega bazena, medtem ko se segreva na ekvatorju in se zato manj gosta voda dvigne na površino in se prevaža proti drogom. Ta postopek je ključnega pomena za izmenjavo toplote in ogljikovega dioksida med oceanom in atmosfero.

Vpliv na vremenske in podnebne pojave

Morski tokovi pomembno vplivajo tudi na vremenske pojave in podnebje. Dobro znan primer je pojav El Niño, v katerem segrevanje temperature površinske vode v Tihem oceanu povzroča ekstremne vremenske razmere v mnogih delih sveta. Če se to zgodi, se normalni vzorci vetra motijo ​​in se spreminjajo povprečne padavine in temperaturne razmere, pogosto s škodljivimi učinki na kmetijstvo, ribolov in drugo človeško dejavnost.

morske tokove in morska biotska raznovrstnost

Poleg podnebnega vpliva igrajo tudi morski tokovi ključno vlogo pri ohranjanju morske biotske raznovrstnosti. Ne vplivajo samo na širjenje in pohod rastlin in živali, ampak tudi prenašajo hranila in s tem zagotavljajo bogato morsko življenje.

širjenje planktona

Ena najbolj izjemnih vlog morskih tokov je širjenje Planktona, baze morske prehranske verige. Fitoplankton, ki je odvisen od svetlobe, proizvaja večino kisika na Zemlji in je glavni vir hrane za različne morske življenje, vključno z drobnimi organizmi zooplanktona, ki posledično predstavljajo osnovo za prehrano za različne druge vrste. Brez tokov, ki distribuirajo ta fitoplankton, bi bilo življenje v morju zelo drugačno.

Prevoz ličink in jajc

Morski tokovi prevažajo tudi ličinke in jajca številnih vrst in tako omogočajo njihovo širjenje na dolge razdalje. To je ključnega pomena za biotsko raznovrstnost in ravnovesje morskih ekosistemov. Nekatere vrste so celo odvisne od določenih vzorcev pretoka, da pridejo do svojih drstišč.

Zaključki

Morski tokovi so nedvomno ključni dejavnik za vzdrževanje življenja na Zemlji, tako v oceanu kot na kopnem. Uravnavajo podnebje, prenašajo hranila, vplivajo na biotsko raznovrstnost in služijo številnim vrstam kot prevozno sredstvo. Poleg tega človeška bitja ne zagotavljajo pomembnih signalov za reproduktivne in migracijske procese.

Glede na vse večje globalno segrevanje in spremembe v vzorcih morskega pretoka je razumevanje in zaščito teh mogočnih morskih tokov ključnega pomena. To pomeni, da niso bistvenega pomena samo za ohranitev morskih habitatov, ampak za celoten planetarni sistem.

Viri:

  • Rahmstorf, S. (2006). Termalinski obtok oceana. V: Enciklopedija kvartarnih znanosti, uredil S. A. Elias. Elsevier, Amsterdam, str. 739-750.
  • Collin, A. in Mellin, C. (2016). Oceanski tokovi in ​​rastlinojedi grazerji. Znanstveniki-nacionalni inštitut za vode in atmosferske raziskave.
  • Malakoff, D. (1998). Smrt zaradi zadušitve v Mehiškem zalivu. Science, 281 (5373), str.36–39.