Vloga ribištva pri varstvu podnebja

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am und aktualisiert am

Podnebne spremembe so eden najbolj perečih izzivov našega časa in preučiti moramo vsa področja našega življenja, da bi našli rešitve. Eno področje, ki je pogosto spregledano, je ribolov. Ribištvo pomembno vpliva na globalno podnebje in zato ponuja pomembna izhodišča za varstvo podnebja. Ribolov in njegov vpliv na podnebje Emisije Ribolov ni le vir hrane in dohodka, ampak prispeva tudi k nastajanju toplogrednih plinov. Glede na študijo Parker & Tyedmers (2015) svetovno ribištvo letno izpusti približno 129 milijonov ton ekvivalenta CO2. To ustreza približno 0,3 % svetovnih emisij. …

Der Klimawandel ist eine der dringendsten Herausforderungen unserer Zeit, und wir müssen alle Sektoren unseres Lebens untersuchen, um Lösungen zu finden. Ein Bereich, der oft übersehen wird, ist die Fischerei. Die Fischerei hat eine erhebliche Wirkung auf das globale Klima und bietet daher wichtige Ansatzpunkte für den Klimaschutz. Fischerei und ihre Auswirkungen auf das Klima Emissionen Fischerei ist nicht nur eine Quelle für Nahrung und Einkommen, sondern sie trägt auch zur Erzeugung von Treibhausgasen bei. Laut einer Studie von Parker & Tyedmers (2015) emittiert die globale Fischerei jährlich ca. 129 Millionen Tonnen CO2-Äquivalente. Dies entspricht etwa 0,3% der weltweiten Emissionen. …
Vloga ribištva pri varstvu podnebja

Vloga ribištva pri varstvu podnebja

Podnebne spremembe so eden najbolj perečih izzivov našega časa in preučiti moramo vsa področja našega življenja, da bi našli rešitve. Eno področje, ki je pogosto spregledano, je ribolov. Ribištvo pomembno vpliva na globalno podnebje in zato ponuja pomembna izhodišča za varstvo podnebja.

Ribištvo in njegov vpliv na podnebje

Emisije

Ribištvo ni le vir hrane in dohodka, ampak prispeva tudi k proizvodnji toplogrednih plinov. Glede na študijo Parker & Tyedmers (2015) svetovno ribištvo letno izpusti približno 129 milijonov ton ekvivalenta CO2. To ustreza približno 0,3 % svetovnih emisij.

Prelov

Prekomerni ribolov v morju je ena največjih groženj morskim ekosistemom. Ne samo, da zmanjšuje biotsko raznovrstnost, ampak ima lahko tudi negativen vpliv na podnebje. Z odstranitvijo velikih količin rib iz ekosistema prelov spremeni prehranjevalni splet in lahko poruši ravnovesje cikla morskega ogljika.

Uničenje tal

Uničevanje tal zaradi ribolovnih metod, kot je ribolov s pridneno vlečno mrežo, vpliva tudi na podnebje. Ta praksa moti morsko dno in sprošča ogljik, ki je bil shranjen v usedlinah. Glede na študijo Oceane (2020) se zaradi degradacije tal zaradi ribolova letno sprosti do 1,47 gigaton CO2 ekvivalenta.

Pomen ribolova za varstvo podnebja

Zmanjšanje emisij

Ribištvo lahko pomaga zmanjšati emisije z uporabo čistejših tehnologij in učinkovitejših metod. To vključuje na primer uporabo energetsko učinkovitih motorjev in prehod na obnovljive vire energije.

Trajnostne prakse

Sprejemanje bolj trajnostnih ribolovnih praks lahko zmanjša obremenitev morskih ekosistemov in hkrati utira pot prihodnosti, odporni na podnebne spremembe. Te prakse vključujejo skladnost s priporočenimi ribolovnimi kvotami, zaščitena morska območja, selektivne metode ribolova, ki preprečujejo nepotreben prilov, ter zmanjšanje odpadkov in izgub v ribištvu.

Ponori modrega ogljika

Ribištvo ima tudi pomembno vlogo pri zaščiti tako imenovanih "modrih ponorov ogljika". Ti ekosistemi, kot so travniki z morsko travo, gozdovi mangrov in slana močvirja, shranjujejo velike količine ogljika, kar pomaga zmanjšati globalne ravni CO2 v ozračju. Prelov in uničujoče ribolovne prakse lahko poškodujejo te ekosisteme, zato je pomembno zaščititi ta območja in spodbujati trajnostne ribolovne prakse.

Ribištvo kot del podnebne politike

Ribištvu je treba v okviru globalnega varstva podnebja posvetiti večjo pozornost. Številne ukrepe je mogoče sprejeti na različnih ravneh politike, od nacionalne zakonodaje do mednarodnih sporazumov.

Mednarodno sodelovanje

Ker ribe ne poznajo državnih meja in je morje globalno skupno dobro, je mednarodno sodelovanje bistvenega pomena za trajnostno upravljanje ribjih staležev. Mednarodni sporazumi in predpisi, kot sta Konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu (UNCLOS) ali Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), morajo upoštevati podnebne spremembe in njihove učinke na ribištvo.

Nacionalna zakonodaja

Na nacionalni ravni lahko zakoni in predpisi vplivajo na ribolovne prakse. Določijo se lahko na primer ribolovne kvote, omejijo določena ribolovna območja ali metode in spodbudijo čiste tehnologije.

Vloga civilne družbe

Nenazadnje ima civilna družba pomembno vlogo pri varstvu oceanov in podnebja. Organizacije, podjetja in posamezniki lahko prispevajo z zavestno potrošnjo, spodbujanjem trajnostnih praks in političnim udejstvovanjem.

sklep

Ribištvo ima lahko in mora imeti pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. S trajnostnimi praksami in aktivnimi politikami lahko ribištvo pomaga zmanjšati emisije in ublažiti učinke podnebnih sprememb. Na vseh nas je, da spodbujamo in podpiramo potrebne spremembe. Ker vsak prispevek šteje – za zdrav planet in trajnostno prihodnost.