Ključ do vašega zdravja se lahko skriva v vaši poštni številki

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Januarja 2015 je predsednik Obama predstavil Pobudo za natančno medicino, načrt za podporo raziskavam strategij zdravljenja in preprečevanja, ki upoštevajo razlike med ljudmi – zlasti genetiko –. Vendar pa natančna medicina ne more gledati samo genetsko globoko. Kjer živimo – zrak, ki ga dihamo, voda, ki jo pijemo, okolje okoli nas – ima velik vpliv na naše zdravje in celo naš DNK. @media(min-width:0px){#div-gpt-ad-healthy_holistic_living_com-box-3-0-asloaded{max-width:468px!important;max-height:60px!important;}} Kot profesor okoljskih zdravstvenih ved, epidemiologije in medicine ter sodirektor združenja Geisinger-JHSPH Inštitut za zdravje okolja (EHI), delam z elektronskimi zdravstvenimi kartotekami za reševanje okoljskih vprašanj, kot so krmljenje živali, kmetijske prakse, nekonvencionalna proizvodnja zemeljskega plina in ...

Ključ do vašega zdravja se lahko skriva v vaši poštni številki

Januarja 2015 je predsednik Obama to uvedelPobuda za natančno medicinonačrt za podporo raziskavam strategij zdravljenja in preprečevanja, ki upoštevajo razlikemed ljudmi– predvsem genetiko – je treba upoštevati.

Vendar pa natančna medicina ne more gledati samo genetsko globoko. Kjer živimo – zrak, ki ga dihamo, voda, ki jo pijemo, okolje okoli nas – ima velik vpliv na naše zdravje in celo naš DNK.

@media(min-width:0px){#div-gpt-ad-healthy_holistic_living_com-box-3-0-asloaded{max-width:468px!important;max-height:60px!important;}}

Kot profesor znanosti o zdravju okolja, epidemiologije in medicine ter so-direktor Joint Geisinger-JHSPH Environmental Health Institute (EHI) delam z elektronskimi zdravstvenimi zapisi za obravnavo okoljskih vprašanj, ki segajo od krmljenja živali, kmetijskih praks, nekonvencionalne proizvodnje zemeljskega plina in grajenega okolja do rezultatov, kot so okužbe, odporne na zdravila, nadzor sladkorne bolezni in astme, izidi nosečnosti in debelost. Skupaj z dr. Annemarie Hirsch, epidemiologinjo pri EHI, želimo ugotoviti, kako lahko te ugotovitve prenesemo v zagotavljanje natančnejše klinične oskrbe.

Boljše razumevanje, kako naše okolje in družbene razmere vplivajo na naše zdravje, bi lahko vodilo do boljših zdravljenj in preventive. Preden nam to uspe, pa nas na poti ovirata dve težavi. Prvi je, da se ti podatki ne zbirajo. In če bi jih začeli zbirati, jih zdravstveni delavci ne bi znali uporabljati.

@media(min-width:0px){#div-gpt-ad-healthy_holistic_living_com-medrectangle-3-0-asloaded{max-width:580px!important;max-height:400px!important;}}

Biologija ni edina stvar, ki nas dela drugačne

Vemo, da lahko naša genetika vpliva na naše zdravje, a tudi trije drugi pomembni dejavniki. To so socialne determinante zdravja ter socialnega in fizičnega okolja skupnosti.

Družbene determinante zdravja vključujejo dohodek, revščino in neenakost. Družbeno okolje vključuje stvari, kot sta stopnja kriminala in bogastvo vaše soseske. Ko govorimo o fizičnem okolju, gre za to, ali je vaša soseska prehodna, ali ima dostop do zdrave hrane ali ima težko industrijo.

Ti dejavniki lahko neposredno ali posredno vplivajo na vaše zdravje. Na primer, vdihavanje strupa iz tovarne lahko neposredno povzroči astmo ali raka. Življenje v soseski z dostopom do zdrave hrane v bližini vašega doma lahko posredno pozitivno vpliva na vaše zdravje.

@media(min-width:0px){#div-gpt-ad-healthy_holistic_living_com-medrectangle-4-0-asloaded{max-width:580px!important;max-height:400px!important;}}

Pravzaprav so številne študije dokumentirale, da imajo ti trije dejavniki večji vpliv na zdravje kot posamezne biološke razlike med ljudmi. Na primer, dohodek in stopnja izobrazbe sta vsaj tako močno povezana s hipoglikemijo pri bolnikih s sladkorno boleznijo kot znani klinični dejavniki tveganja. Ljudje, ki živijo na območjih z omejenimi možnostmi za zdravo prehranjevanje in telesno dejavnost, imajo večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.

Dr. Risa Lavizzo-Mourey, predsednica fundacije Robert Wood Johnson, je izjavila:
"Vemo, da je pričakovana življenjska doba otroka bolj odvisna od njihove poštne številke kot od genetske kode."

To ni pretiravanje. V Združenih državah so dramatične razlike v pričakovani življenjski dobi glede na to, kje so ljudje rojeni. Kraji z najvišjo pričakovano življenjsko dobo so ponavadi na severovzhodu in zahodu, najnižja pa na jugu. Čeprav sta genetika in zdravstvena oskrba ključnega pomena, so drugi trdili, da so "poštna številka, rasa in razred kot napovedovalci zdravja pomembnejši od genetike in zdravstvene oskrbe."

@media(min-width:0px){#div-gpt-ad-healthy_holistic_living_com-box-4-0-asloaded{max-width:336px!important;max-height:280px!important;}}

Razbijanje kode ZNA

Dr. Francis Collins, direktor NIH, je nedavno tvitnil da je naša poštna številka ob rojstvu naš »CNA«, »načrt za naše vedenje in psihosocialno sestavo«, kritične determinante zdravja.

Nedavni tehnološki napredek v geografskih informacijskih sistemih (GIS), vključno z digitalno programsko opremo, zemljevidi in longitudinalnimi nabori podatkov o socialno-ekonomskih in okoljskih dejavnikih, je mogoče uporabiti za opis več vidikov posameznikove skupnosti in okolja. Tako kot lahko sekvenciramo človekov DNK, lahko te podatke uporabimo za sekvenciranje našega "ZNA" od rojstva do smrti.

Z naraščajočim sprejemanjem elektronskih zdravstvenih kartotek (EHR) je mogoče na novo zbrane okoljske podatke povezati z zdravstvenimi kartotekami bolnikov. In ta povezava je pomembna za klinično oskrbo in raziskave ter, kar je morda najpomembnejše, omogoča večjo osredotočenost na preprečevanje.

Več porabimo za zdravljenje bolezni kot za njihovo preprečevanje

V Združenih državah predstavlja poraba za zdravstvo 17 % bruto domačega proizvoda, kar je med najvišjimi v vseh državah na svetu. Toda zdravstveni rezultati v ZDA so v srednjem obsegu zahodnih industrializiranih držav. To neskladje med izdatki za zdravje in rezultati je bilo pogosto pojasnjeno kot razlika med klinično medicino in javnim zdravjem.

Veliko več porabimo za zagotavljanje kliničnih storitev, pogosto ob koncu življenja hudo bolnih bolnikov, kot za javno zdravstvo. Javno zdravje se osredotoča na zdravje celotnega prebivalstva in pogosto predvsem na preprečevanje bolezni. Javno zdravje pri doseganju svojih ciljev upošteva družbene determinante zdravja ter socialno in fizično okolje.

To je zato, ker vzroki bolezni pogosto ležijo bolj v dejavnikih zunaj zdravstvenega sistema – na primer, kje živimo, kaj jemo, zrak, ki ga dihamo. Toda sistem zdravstvenega varstva in njegovi ponudniki ne poznajo teh skupnostnih, ekonomskih, okoljskih, vedenjskih in socialnih vzrokov bolezni. O njih se trenutno praviloma ne zbirajo ali zahtevajo nobeni podatki.

@media(min-width:0px){#div-gpt-ad-healthy_holistic_living_com-large-leaderboard-2-0-asloaded{max-width:300px!important;max-height:250px!important;}}

Ti podatki so pomembni, vendar jih še nismo pripravljeni zbirati

Zagotavljanje, da se te dragocene informacije zbirajo in vključijo v rutinsko oskrbo, bi lahko pomagalo razrešiti to neskladje. Vendar pa obstaja veliko ovir pri predlogih za uporabo teh informacij.

Ponudniki zdravstvenih storitev trenutno niso plačani za zbiranje, dokumentiranje ali uporabo teh podatkov. In smernice za medicinsko izobraževanje in klinično oskrbo izvajalcev še ne učijo, kako te dejavnike vključiti v oskrbo. Zato bi potrebovali navodila, kako ravnati s temi novimi družbenimi, okoljskimi in skupnostnimi informacijami.

In večina kliničnih modelov tveganja ne upošteva okoljskih, skupnostnih ali družbenih dejavnikov zdravja. Raziskovalci so na primer ugotovili, da Framinghamova ocena tveganja, ki se uporablja za napovedovanje tveganja za koronarno srčno bolezen, vodi do premajhne diagnoze srčno-žilne bolezni pri populacijah z nizkim socialno-ekonomskim statusom (SES), ker ne upošteva SES. Vendar pa vključevanje SES in drugih determinant zdravja v uveljavljene kalkulatorje tveganja in klinične protokole zahteva naložbe zdravstvenih sistemov.

@media(min-width:0px){#div-gpt-ad-healthy_holistic_living_com-leader-1-0-asloaded{max-width:336px!important;max-height:280px!important;}}

Oblikovalci politike in znanstveniki se že srečujejo, da bi razvili obsežno pobudo kot odgovor na pobudo za natančno medicino. Menimo, da je ključnega pomena, da so skupnostne, gospodarske, okoljske, vedenjske in socialne determinante zdravja del teh razprav.Die Unterhaltung

Brian S. Schwartz, profesor znanosti o zdravju okolja, Univerza Johns Hopkins in Annemarie Hirsch, raziskovalka, Joint Geisinger-JHSPH Environmental Health Institute

Ta članek je ponovno objavljen iz The Conversation pod licenco Creative Commons. Preberite izvirni članek.

@media(min-width:0px){#div-gpt-ad-healthy_holistic_living_com-large-mobile-banner-1-0-asloaded{max-width:250px!important;max-height:250px!important;}}

Viri: