Vpliv kmetijstva na podnebje

Die modernen Auswirkungen der Landwirtschaft auf die Umwelt sind vielfältig und folgenreich. Der Sektor ist eine maßgebliche Quelle für die Emissionen von Treibhausgasen (THG), und seine Praktiken tragen wesentlich zur globalen Erwärmung bei. Es wird ein erheblicher Teil der Weltbevölkerung von landwirtschaftlichen Gebieten gefüttert und der Druck auf diese Systeme nimmt mit der wachsenden Bevölkerung und dem wachsenden Wunsch nach einer proteinreichen Ernährung immer mehr zu. Der pflanzenbasierte Teil der Landwirtschaft und das Klima Treibhausgasemissionen Pflanzenbasierte Landwirtschaftssysteme sind eine bedeutende Quelle für die Emissionen von Kohlendioxid (CO2), Methan (CH4) und Distickstoffmonoxid (N2O), die alle erheblich zur globalen Erwärmung beitragen. CO2 …
Vpliv kmetijstva na podnebje (Symbolbild/natur.wiki)

Vpliv kmetijstva na podnebje

Sodobni učinki kmetijstva na okolje so raznoliki in posledično. Sektor je pomemben vir za emisije toplogrednih plinov (THG), njegove prakse pa znatno prispevajo k globalnemu segrevanju. Pomemben del svetovnega prebivalstva hrani kmetijska območja, pritisk na te sisteme pa se povečuje z naraščajočo populacijo in vse večjo željo po prehrani, ki je bogata z beljakovinami.

Del kmetijstva in podnebja

emisije toplogrednih plinov

Kmetijski sistemi, ki temeljijo na rastlinah, so pomemben vir za emisije ogljikovega dioksida (CO2), metana (CH4) in stabilnega monoksida (N2O), ki vsi znatno prispevajo k globalnemu segrevanju. CO2 se sprošča predvsem z zgorevanjem fosilnih goriv za izboljšanje kakovosti tal in povečanje kmetijske proizvodnje. Metan in N2O nastajata predvsem s obdelavo in uporabo gnojil.

Degradacija tal in erozija

Kmetijska praksa predelave tal prispeva k degradaciji tal in poslabšanju kakovosti tal, kar lahko negativno vpliva na podnebje. Tla so med predelavo tal odprta, kar vodi do sproščanja CO2 v ozračje. Poleg tega obdelava tal prispeva k eroziji tal, kar zmanjšuje vsebnost organskega materiala v tleh in vpliva na sadje tal.

Oblikovanje

Razvoj v kmetijske namene je še en pomemben dejavnik, ki prispeva k globalnemu segrevanju. Gozdovi delujejo kot zaloge ogljika, tako da iz ozračja absorbirajo velike količine CO2. Ko se očistijo ali zgorejo, se shranjeni CO2 sprosti in prispeva k povečanju atmosferskih koncentracij CO2.

območje kmetijstva živali in podnebje

emisije toplogrednih plinov

Živalska reja je eden največjih virov za emisije toplogrednih plinov v kmetijskem sektorju. Poleg CO2 so glavne emisije metana in smejalnega plina iz živali. Metan, posebej močan toplogredni plin, nastane predvsem pri prebavi prežvekovalcev, kot so krave ali ovce, in se sprošča v obliki Rülpsena v atmosferi. Lachgas nastajajo predvsem z uporabo gnojil v proizvodnji krme.

Poraba območja in izguba vrst

Poleg tega je živali kritizirana tudi zaradi visoke ravni prostora, ki zmanjšuje ali uničuje habitate za divje živali. To vodi do izgube biotske raznovrstnosti, kar je negativno za podnebje, saj biotska raznovrstnost pomaga ohranjati podnebno stabilno s podporo ekosistemskim storitvam, kot sta shranjevanje ogljika in zatiranje škodljivcev.

pristopi in končne misli

trajnostne kmetijske prakse

Da bi zmanjšali negativne učinke kmetijstva na podnebje, so potrebne inovativne in trajnostne rešitve. Nekatere od teh rešitev vključujejo uporabo tehnik, kot je neposredno setev, ki ne moti tal, uporaba organskih gnojil namesto sintetičnih in izvajanje sistemov AgroFors, ki združujejo proizvodnjo rastlin in živali z drevesnimi zasaditvami.

Zmanjšanje porabe mesa

Poleg tega je sprememba našega prehranskega sloga pomemben korak za zmanjšanje emisij kmetijstva toplogrednih plinov. Močnejši poudarek na prehrani, ki temelji na rastlinah, in zmanjšanje porabe mesa bi lahko bistveno pripomogel k zmanjšanju pritiska na kmetijstvo in s tem prispeval k bolj trajnostnemu in podnebnemu kmetijstvu.

Kmetijstvo je ključni sektor, ko gre za boj proti podnebnim spremembam. Kljub pomembni vlogi pri globalnem segrevanju obstaja veliko načinov, kako lahko kmetijstvo prispeva k reševanju tega globalnega izziva. S trajnostnimi praksami in dolgoročnimi pristopi lahko zmanjšamo negativne učinke kmetijstva in hkrati zagotavljamo produktivnost in dobičkonosnost kmetijskih podjetij. Ker je jasno: potrebujemo kmetijstvo. Nahrani nas in druge žive stvari, ponuja življenjski prostor, oblikuje velike dele naše kulturne pokrajine. Zato je čas, da kritično dvomimo o poti, ko delamo kmetijsko gospodarstvo in pogumno razmišljamo še enkrat.