Študija kaže: nevarne napačne informacije o COVID-19 in vitaminu D se širijo na YouTubu

COVID-19 und Vitamin-D-Fehlinformationen auf YouTube: Eine Inhaltsanalyse JMIR Publications hat kürzlich den Artikel „COVID-19 und Vitamin-D-Fehlinformationen auf YouTube: Eine Inhaltsanalyse“ in JMIR Infodemiology veröffentlicht. Dieser Artikel zeigt, dass obwohl soziale Medienplattformen wie YouTube eine kostengünstige und effektive Methode zur Verbreitung genauer Gesundheitsinformationen sein können, irreführende und falsche Informationen, die auf YouTube geteilt werden, für die Zuschauer gefährlich sein können. Die verwirrende Natur der Daten und Behauptungen über die Vorteile von Vitamin D, insbesondere bei der Vorbeugung oder Heilung von COVID-19, beeinflusst sowohl die Zuschauer als auch das allgemeine kommerzielle Interesse an der „Immunstärkung“. Ziel dieser Studie war es festzustellen, wie …
Formacije Covid-19 in Vitamin D Fehlin na YouTubu: Analiza vsebine JMIR Publications je nedavno objavila članek "Covid-19 in Vitamin D Fehlin Informacije na YouTubu: ena vsebina" v JMIR Infodemiology. Ta članek kaže, da so platforme družbenih medijev, kot je YouTube, lahko poceni in učinkovita metoda za širjenje natančnih zdravstvenih informacij, so lahko zavajajoče in napačne informacije, ki se delijo na YouTubu, za gledalce lahko nevarne. Nejasna narava podatkov in trditve o prednostih vitamina D, zlasti pri preprečevanju ali celjenju Covid-19, vpliva na občinstvo in splošni komercialni interes za "imuniteto". Cilj te študije je bil ugotoviti, kako ... (Symbolbild/natur.wiki)

Študija kaže: nevarne napačne informacije o COVID-19 in vitaminu D se širijo na YouTubu

tvorbe Covid-19 in vitamina D Fehlin na YouTubu: Analiza vsebine

JMIR Publikacije so nedavno objavili članek "Covid-19 in Vitamin D Fehlin formacije na YouTubu: Analiza vsebine" v infodemiologiji JMIR. Ta članek kaže, da so lahko platforme družbenih medijev, kot je YouTube, poceni in učinkovita metoda za širjenje natančnih zdravstvenih informacij, lahko zavajalce zavajajo in lažne informacije, ki se delijo na YouTubu, za gledalce lahko nevarne.

Zmedena narava podatkov in trditve o prednostih vitamina D, zlasti pri preprečevanju ali celjenju Covid-19, vplivajo tako na občinstvo kot na splošni komercialni interes za "imunosifikacijo". Namen te študije je bil ugotoviti, kako so bile leta 2020 predstavljene informacije o vitaminu D in Covidu-19 na YouTubu. Video podatki o YouTubu o iskalnih izrazih "Covid", "Coronavirus" in "Vitamin D" so bili zbrani in analizirani na meril za vsebino in uporabnost.

Kvalitativna vsebinska analiza in preprosta statistična analiza sta bila uporabljena za določitev frekvence in obsega moteče vsebine, kot sta zmeda med korelacijo in vzročnostjo glede na prednosti vitamina D.

A total of 77 videos with a total of 10,225,763 were included in the analysis, whereby more than three quarters of them contain misleading content via COVID-19 and vitamin D. In addition, 45 of the 77 videos confused the relationship between vitamin D and Covid-19, with 46 out of 54 videos information that vitamin D has preventive or healing skills

Širjenje napačnih informacij je še posebej zaskrbljujoče pri širjenju medicinskih strokovnjakov. Obstoječi podatki, ki kažejo, da ima vitamin D veščine imuncije, lahko prispevajo k zmedi ali nezadovoljstvu gledalcev v zdravstvenih informacijah.

dr. Cheryl E. Peters je dejala: "Izbruh virusa SARS-Cov-2 je resna globalna grožnja, ki jo spremlja" infodemik "zdravja in dezinformacij."

Čeprav so družbeni mediji lahko dragoceno orodje za brezplačno porazdelitev zdravstvenih sporočil, še posebej, če so široko razširjeni po vsem svetu, lahko obilje natančnih in lažnih zdravstvenih informacij, ki so na voljo širši javnosti prek glavnih in družbenih medijev, privede do tveganega zdravstvenega vedenja in v nekaterih primerih celo vodi do smrti.

Na primer, nedavno opravljeno delo Scher in sod.

Raziskave so pokazale, da ljudje na spletu preiskujejo in diagnosticirajo simptome, sledijo zdravljenju in alternativnim zdravljenjem, raziskovanju informacij zdravstvenih strokovnjakov, raziskovanju osebnih in javnih zdravstvenih vprašanj in vprašanj, vzpostavitvi stika z drugimi, ki imajo podobne zdravstvene stanja ali pomisleke, ter raziskovati in oceniti ponudnike zdravstvenih storitev.

Obstajajo znaki, da ljudje uporabljajo družbene medije za klicanje zdravstvenih informacij, ker lahko dopolnijo informacije svojih zdravstvenih strokovnjakov in nudijo socialno podporo.

Povzetek

Nepravilne ali neprimerne informacije o vitaminu D in Covidu-19 so lahko problematične iz različnih razlogov, vključno z razlogi, da ljudje jemljejo prehranska dopolnila in verjamejo, da so zaščiteni pred zelo nalezljivo boleznijo, ki zahteva pozorno javno zdravstveno varstvo in cepljenje.

Raziskovalna skupina dr. Dr. V svojih raziskavah Peters ugotavlja, da rezultati njene študije kažejo, da zmedeni podatki o vitaminu D prevladujejo s preventivnimi ali zdravilnimi veščinami za Covid-19 na družbenih medijih in prevladujejo spletni razprava.

Skrbi, povezani z ljudmi, ki širijo to vrsto zdravstvenih formacij, so edinstveni v neprimerljivih časih globalne pandemije, v katerih javnost morda išče nasvete, kako ostati zdrava.

Lahko dostopne spletne platforme lahko pomagajo zmanjšati širjenje SARS-CoV-2. Če pa se napačne informacije javno delijo, lahko to privede do povečanega širjenja virusa ali drugih slabih zdravstvenih rezultatov neposredno in v prihodnosti.

Ta študija je pomemben prispevek k javnemu zdravju, saj kaže, da so zdravstveni strokovnjaki bistveni vir zavajajočih informacij o razmerju med okužbo z vitaminom D in Covidom-19 in resnostjo.

Praktični koraki za obvladovanje tega izziva vključujejo zagotavljanje ukrepov proti dezinformacijam, pa tudi preprečevanje ali debitant metod, da bi v družbenih medijih vsebovali tvegano "imuniteto" in preprečili izogibanje negativnim zdravstvenim posledicam nepotrebnega prehranskega dopolnila.

Vir: JMIR publikacije
Referenca članka: Quinn, E.K. et al. (2022) Kovid-19 in vitamin D Fehlin tvorbe na YouTubu: Analiza vsebine. JMIR Infodemiologija. doi.org/10.2196/32452