Politika in kultura kot razlaga za skepticizem proti cepivu: primer Türkiye in ZDA

Politika in kultura kot razlaga za skepticizem proti cepivu: primer Türkiye in ZDA

Politika in kultura igrata prav tako pomembno vlogo zdravja pri razlagi ovire proti cepljenju. V Turčiji je nezaupanje do države, v ZDA so verski razlogi in odpor do splava. "Ne glede na to, kaj rečejo, delam ravno nasprotno. Če mi rečejo, naj nosim masko, ne bom oblekel maske. In ne bom cepljen." Ta citat prihaja od Ercana, farmacevta in homeopata iz Istanbula in enega od mnogih Turkov, ki ne želijo biti cepljeni proti Covidu-19. "V Turčiji veliko ljudi uporablja vprašanje cepljenja kot priložnost, da se brani pred močjo države," pravi Einar Wigen, izredni profesor za turške študije na Univerzi v Oslu. Skupaj z Nalanom Azakom, doktorskim študentom študij na Bližnjem vzhodu, je analiziral pomen cepljenj, tako zgodovinsko kot v okviru novega cepiva proti koronavirusu. Po Wigenu je to bistveno znanje v boju proti nalezljivim boleznim. "Ni dovolj samo za razvoj cepiva, prav tako morate razumeti njen kulturni in politični pomen v družbi," poudarja. Obvezno cepljenje v primerjavi z nezaupanjem države v nordijskih državah je visoka stopnja zaupanja med prebivalstvom in javnimi organi pogosto poudarjena kot najpomembnejše orodje v boju proti koronavirusni pandemiji. V Turčiji pa je med državljani in državo veliko manj zaupanja, avtoritarni predsednik Recep Tayyip Erdoğan pa je znan po obsežni uporabi oblasti proti nasprotnikom. V Turčiji so vsa cepljenja trenutno prostovoljna. Vendar je bilo obvezno cepljenje učinkovit instrument v turški zdravstveni politiki že veliko pred Erdoğanovim mandatom na položaju. "Turčija ima eno najvišje stopnje cepljenja v otroštvu na svetu, vendar ena najnižjih stopnje cepljenja proti gripi med starejšimi. To je mogoče razložiti z dejstvom, da je bil program cepljenja na otroku obvezen, medtem ko je bilo cepljenje proti gripi prostovoljno," razlaga Wigen. Opozarja na dolgo zgodovino obveznega cepljenja. Od leta 1884 je bilo cepljenje obvezno obiskovati šolo, od leta 1930 pa je bilo obvezno za vse ljudi, ki živijo ali bivajo v Turčiji, ne glede na državljanstvo. "Uspeh prisile je privedel do zanemarjanja drugih sredstev, kot sta gradnja zaupanja ali prepričanje ljudi, da so cepljenja dobra zanje." Ne le posamezna odločitev, ki ga Wigen verjame, da lahko ljudje tudi pritiskajo na cepljenje. "Čeprav je cepljenje popolnoma prostovoljno, v družbi obstaja veliko dejavnikov, ki ljudi potiskajo, da ga sprejmejo." Decembra 2021 je bilo proti Covidu-19 cepljenih nekaj manj kot 60 odstotkov prebivalstva Türkiye. WiGen se nanaša na intervju, v katerem je uslužbenec velikega turškega naftnega podjetja dejal, da so necepljenim ljudem grozili izgubi delovnih mest. "Ne vem, ali bodo dejansko izpuščeni, vendar to pove nekaj o različnih načinih, kako spodbuditi ljudi, da se cepijo, razen zaradi prisile države. Na primer, nekateri so domnevali, da če ne bodo cepljeni, ne bodo dovolili potovanja." Wigen verjame, da skepticizma cepiva v Turčiji ni mogoče razložiti z individualizmom. "V zadnjem času še nisem videl nobene študije o tem, toda Turki ponavadi dosežejo visoko kolektivno razmišljanje. Vendar to ne vodi nujno v zaupanje v državo, ker država ni videti kot kolektiv." Prelomnica za cepljenje leta 2015 Čeprav je Erdoğan zanemaril številne Turkove pravice, so bile ustavne človekove pravice, ki so privedle do ukinitve obveznega cepljenja. Leta 2015 sta na sodišču končala dva starša, ki sta zavrnila cepljenje otrok. Turško vrhovno sodišče je razsodilo, da je prisilitev nekoga, da se cepi, neustavna. Od takrat se je število družin, ki izvzemajo svoje otroke iz programa cepljenja, močno povečalo. V letu 2018 je bila ta številka približno 13.000. Starši so trdili, da lahko cepljenja vsebujejo škodljive snovi, ki lahko med drugim povzročijo avtizem. To je pogost argument, ki sega v nekdanjega akademskega in diskreditiranega zdravnika Andrewa Wakefielda, ki je leta 1998 objavil močno kritizirano študijo o povezavi med cepivom proti ošpicam, mumps in rdečkami (MMR) in avtizmom. WiGen prepozna argumente Wakefielda med aktivisti proti cepljenju v Turčiji. "Informacije in napačne informacije o možnih stranskih učinkih cepljenja so se od leta 2015 razširile v številnih skupnostih in kanalih. Zdi se, da se vse več ljudi loti teh argumentov od zunaj in v tem smislu je to del širše mednarodne slike." Nacionalizem cepiva in preroško medicino Wigen vidi dodatne in prekrivajoče razloge za skepticizem proti cepivu v Turčiji. Nekateri ljudje povezujejo odpor do cepljenja s tako imenovano "preroško medicino". "To je kulturno specifična oblika alternativne medicine, ki združuje različne" starodavne zgodbe "s primeri hadisa. Prerok Muhammad služi kot vzornik, poudarek pa je na molitvi in ​​postu, da ne omenjam oreščkov, zmenkov in medu: prehrana in življenjski slog, namesto na področju farmacevtskih zdravil." Nacionalizem vpliva tudi na prevladujoč pogled na cepljenja v Turčiji. Na voljo so različna koronavirusna cepiva, predsednik Erdoğan pa je populacijo posebej pozval, naj vzame cepivo, ki ga je razvila Turčija, ki ga opisuje kot "tradicionalno" cepivo. Turško cepivo proti Turkovacu se razlikuje od cepiv Pfizer, Biontech in Moderna, ki temeljijo na novi tehnologiji mRNA, in bolj podobno kot na primer cepivo Astrazeneca. Izvzetje verskega cepiva v ZDA Hanne Amanda Trangerud raziskuje versko zasnovano skepticizem proti cepivu v ZDA.