Politika in kultura kot razlaga cepljenja: primer Türkiye in ZDA
Politika in kultura kot razlaga cepljenja: primer Türkiye in ZDA
Politika in kultura igrata enako pomembno vlogo pri razlagi ovire cepljenja kot zdravja. V Turčiji je nezaupanje do države, verski razlogi v ZDA in odpor do splavov. "Ne glede na to, kaj rečete, delam ravno nasprotno. Če mi rečeš, da bi moral nositi masko, ne nosim maske. In ne bom cepljen." Ta citat prihaja od Ercana, farmacevta in homeopata iz Istanbula in enega od mnogih Turkov, ki ne želijo biti cepljeni proti Covidu-19. "V Turčiji mnogi izkoristijo moč, da se branijo pred močjo države," pravi Einar Wigen, izjemen profesor turških študij na Univerzi v Oslu. Skupaj z Nalanom Azakom, doktorskim študentom študij na Bližnjem vzhodu, je analiziral pomen cepljenj, tako zgodovinsko kot v povezavi z novim cepivom Coronavirus. Po Wigenu je to bistveno znanje v boju proti nalezljivim boleznim. "Ni dovolj le za razvoj cepiva, ampak morate razumeti tudi svoj kulturni in politični pomen v družbi," poudarja. Povečano cepljenje v primerjavi z nezaupanjem do države v nordijskih državah je visoka stopnja zaupanja med prebivalstvom in javnimi organi pogosto poudarjena kot najpomembnejši instrument v boju proti koronavirusni pandemiji. V Turčiji pa je med državljani in državo veliko manj zaupanja, avtoritarni predsednik Recep Tayyip Erdoğan pa je znan po obsežni uporabi oblasti proti nasprotnikom. Vsa cepljenja so trenutno prostovoljna v Turčiji. Vendar so bile sile cepljenja učinkovit instrument v turški zdravstveni politiki že dolgo pred Erdoğanovim rokom. "Turčija ima eno najvišje stopnje cepljenja pri otrocih po vsem svetu, vendar ena najnižjih pri cepljenju proti gripi pri starejših ljudeh. To je mogoče razložiti z dejstvom, da je bil program cepljenja na otroškem WHO obvezen, medtem ko je bilo cepljenje proti gripi prostovoljno," razlaga Wigen. Nanaša se na dolgo zgodovino obveznega cepljenja. Od leta 1884 je bilo cepljenje obvezno obiskovati šolo, od leta 1930 pa je bilo obvezno za vse ljudi, ki živijo v Turčiji ali ki so ostali tam, ne glede na njihovo narodnost. "Uspeh prisile je privedel do tega, da so bila zanemarjena druga sredstva, na primer vzpostavitev zaupanja ali obsodba ljudi, da so cepljenja dobra zanje." Ne le individualna odločitev Wigen verjame, da je mogoče ljudi tudi spodbuditi k cepljenju. "Čeprav je cepljenje popolnoma prostovoljno, v družbi obstaja veliko dejavnikov, ki pozivajo ljudi, naj jih vzamejo." Decembra 2021 je bilo nekaj manj kot 60 odstotkov prebivalstva Türkiye cepljeno proti Covidu-19. WiGen se nanaša na intervju, v katerem je uslužbenec velikega turškega naftnega podjetja dejal, da so necepljenim ljudem grozili izgubi njihovega dela. "Ne vem, ali so dejansko izpuščeni, vendar to pove nekaj o različnih načinih, kako ljudi spodbuditi k cepljenju, razen zaradi prisile države. Na primer nekateri ljudje domnevajo, da ne smejo potovati, če niso cepljeni." Wigen verjame, da cepljenja v Turčiji ni mogoče razložiti z individualizmom. "V zadnjem času nisem videl nobene študije, vendar so Turki v kolektivnem razmišljanju dosegli visoko stopnjo ocene. Vendar to ne vodi nujno v zaupanje v državo, ker država ne velja za kolektiv." Prelomnica za cepljenje leta 2015, čeprav je Erdoğan ni upošteval številnih Turkov, so bile ustavne človekove pravice, ki so privedle do ukinitve obveznega cepljenja. Leta 2015 dva starša, ki nista želela, da bi njihovi otroci niso cepljeni pristali na sodišču. Vrhovno sodišče Türkiye je odločilo, da krši ustavo, da bi nekoga prisililo k cepljenju. Od takrat se je število družin, ki svoje otroke odvzamejo iz programa cepljenja, močno povečalo. V letu 2018 je bila ta številka približno 13.000. Starši so trdili, da lahko cepljenja med drugim vsebujejo škodljive snovi, ki lahko povzročijo avtizem. To je razširjen argument, ki sega v nekdanjega akademskega in diskreditiranega zdravnika Andrewa Wakefielda, ki je leta 1998 objavil močno kritizirano študijo o povezavi med cepivom proti ošpicam, mumpsom in rdečkam (MMR) in avtizmom. WiGen prepozna argumente Wakefielda med nasprotniki cepljenja v Turčiji. "Informacije in napačne informacije o možnih stranskih učinkih cepljenja so se v številnih skupnostih in kanalih razširili od leta 2015. Zdi se, da vse več ljudi te argumente sprejema od zunaj, in v tem smislu je to del širše mednarodne podobe." Nacionalizem cepljenja in preroško medicino Wigen vidi druge in prekrivajoče razloge za skepticizem cepljenja v Turčiji. Nekateri združujejo odpornost proti cepljenjam s tako imenovano "preroško medicino". "To je kulturno -specifična oblika alternativne medicine, v kateri so različne" tradicionalne zgodbe "povezane s primeri hadisov. Prerok Muhammad služi kot model, poudarek pa je na molitvi in postu, da ne omenjam oreščkov, datumov in medu: torej prehrana in življenjski slog namesto farmacevtskih zdravil." Nacionalizem vpliva tudi na prevladujoč pogled na cepljenja v Turčiji. Na voljo so različna koronavirusna cepiva, predsednik Erdoğan pa je izrecno prosil prebivalstvo, naj vzame cepivo, ki ga je razvila Turčija, ki ga opisuje kot "tradicionalno" cepivo. Turško cepivo Turkovac se od cepiv razlikuje od Pfizerja, Biontecha in Moderne, ki temeljijo na novi tehnologiji mRNA in je na primer bolj podobno cepivu iz Astrazente. Izvzetje verskega cepiva v ZDA Hanne Amanda Trangerud raziskuje versko zasnovano skepticizem proti cepivu v ZDA.