Optimizem, odpornost in depresija

Razmerje

Kleiman EM, Chiara AM, Liu RT, Jäger-Hyman SG, Choi JY, Alloy LB. Optimizem in dobro počutje: prospektivna večmetodna in večdimenzionalna raziskava optimizma kot dejavnika odpornosti po pojavu stresnih življenjskih dogodkov.Cogn Emot. 2017; 31 (2): 269-283.

Osnutek

Prospektivna večmetodna in večdimenzionalna študija z uporabo analize glavnih komponent (PCA) z naknadnim vrednotenjem z instrumentom potrditvene faktorske analize (CFA).

Udeleženec

Prostovoljci v študiji (N = 464) so ​​bili dodiplomski študentje, vpisani na uvodne tečaje psihologije. 76 odstotkov je bilo žensk, povprečna starost pa je bila 19,5 leta. Sestava vzorca je bila naslednja: 43 % belcev, 34 % Afroameričanov, 12 % Azijcev, 3 % Hispanic in 7 % drugih. Podmnožica (n=96) prvotnega vzorca je bila povabljena v prospektivno fazo študije. V tej fazi je bilo 82 % udeleženk žensk in so sestavljale naslednje: 39 % belcev, 36 % afroameričanov, 10 % azijskih, 4 % latinoameričanov in 10 % drugih.

Ocenjeni parametri študije

Uporabljeni so bili naslednji parametri študije:

1. Beck Hopelessness Scale (BHS) – 20-Punkte-Selbstberichtetes Maß für Hoffnungslosigkeit, ein Hauptsymptom depressiver Emotionen; Die Gesamtpunktzahl reicht von 0 bis 20, wobei die niedrigeren Punktzahlen weniger Pessimismus zeigen.
2. Revised Life Orientation Test (LOT-R) – 10-Punkte-Fragebogen zur Identifizierung von Unterschieden im allgemeinen Optimismus vs. Pessimismus eines Teilnehmers.
3. Cognitive Style Questionnaire (CSQ) – schlägt hypothetische Szenarien vor, um das Selbstgefühl des Teilnehmers nach einem positiven oder negativen Lebensereignis zu bewerten.
4. Ereignisfragebogen (EQ) – stellt hypothetische Ereignisse dar, die jeder Teilnehmer als wahrscheinlich im wirklichen Leben einschätzen kann. Höhere Werte für positive Ereignisse und niedrigere Werte für negative Ereignisse werden verwendet, um Vorurteile widerzuspiegeln, die jede Person anwendet, um ihr eigenes Leben zu betrachten.

Primarne mere izida

Primarna merila izida vključujejo Beckov popis depresije (BDI), merilo simptomov depresije z 21 točkami, ki se nanašajo na samoocenjevanje simptomov depresije v zadnjih 2 tednih, in Beckov seznam anksioznosti (BAI), merilo simptomov anksioznosti, ki vključuje 21 točk. Poleg tega je bil za oceno psihopatološke situacije za ustrezne diagnoze DSM-IV uporabljen Razširjeni urnik za pogovor o afektivnih motnjah in spremembah shizofrenije (exp-SADS-C).

Ključni vpogledi

Študija je pokazala, da je optimizem večplasten konstrukt, in opredelila 4 razsežnosti optimizma: pozitivna pričakovanja (PE), sklepni slog (IS), občutek neranljivosti (SI) in pretirana samozavest (O). Ugotovljeno je bilo, da imajo različne dimenzije optimizma različne učinke na dobro počutje. PE je zmanjšalo vpliv stresnih dogodkov na simptome depresije in je bilo povezano z manj depresivnih epizod. SI je ublažil učinke stresa na simptome tesnobe.

Posledice prakse

Optimizem je na splošno anatema za depresijo. Oseba, ki je na splošno optimistična, verjetno ne bo depresivna.

Glede na to je pomembno razmisliti o vidikih optimizma, ki nam jih poskuša razložiti ta študija. Na splošno nam ta študija kaže, da optimizem ne pomeni samo "pozitivno razmišljanje", ampak, kot opisujejo avtorji, je optimizem resnično "večplasten konstrukt" in vsak vidik ima lahko različne učinke na razpoloženje.

V uvodu avtorja navajata razloge, zakaj menita, da je ta študija koristna. Pojasnjujejo, da je omejitev prejšnjih raziskav o optimizmu ta, da ima večina študij eno samo mero optimizma, čeprav gre za večdimenzionalen koncept. Avtorji prav tako kritizirajo prejšnje delo, ker se je preveč zanašalo na samoporočila, saj so samoporočila predmet lastne subjektivne ali idiosinkratične občutljivosti vsakega prostovoljca. Study interviews are used in this study. To so lestvice, ki poskušajo uravnotežiti ta učinek med udeleženci in se izogniti pristranskosti udeležencev. Na koncu avtorji kritizirajo prejšnje delo, ki se je osredotočalo predvsem na odnos optimizma le do depresije in ne do drugih stanj (npr. anksioznosti).

Na splošno nam ta študija kaže, da optimizem ne pomeni samo "pozitivno razmišljanje", ampak, kot opisujejo avtorji, je optimizem resnično "večplasten konstrukt" in vsak vidik ima lahko različne učinke na razpoloženje.

Razumljivo je, da je razmerje med optimizmom ter rezultati duševnega in fizičnega zdravja, ugotovljeno v tej študiji, videti zapleteno, z opaznimi razlikami med tem, kar avtorji imenujejo štiri "razsežnosti optimizma":

Pozitivna pričakovanja (PE)

PE pojasnjujejo stališče, da bo posameznikova prihodnost pozitivna in da je posameznikova splošna situacija ali značaj v boljšem položaju kot položaj druge osebe v enakem položaju. V tej študiji so avtorji pokazali, da so imeli, kot je bilo pričakovano, posameznike s PE manjše tveganje za razvoj hude depresije in nižje stopnje depresivnih simptomov, tudi po nadzoru začetnih depresivnih epizod ali simptomov. PE je bila razsežnost, ki je bila najbolj dosledno povezana z nižjimi simptomi depresije in manjšim tveganjem za hudo depresivno motnjo, kar potrjuje prejšnje ugotovitve raziskav pri odraslih in otrocih. Ta študija je tudi pokazala, da lahko PE ublažijo negativne učinke visokega življenjskega stresa na simptome depresije.

Slog sklepanja (IS)

Oseba z optimističnim IS je nagnjena k temu, da pozitivne dogodke vidi kot standardno situacijo, negativne dogodke pa kot začasne anomalije. Z drugimi besedami, pričakuje, da se bodo dobre stvari dogajale normalno. V nasprotju s tem pesimistični ljudje vidijo negativne dogodke kot privzeto. V tej študiji so bili avtorji presenečeni, da dimenzija IS ni napovedala depresije (kar so predlagali, da je morda posledica premajhne zasnove te študije).

Občutek neranljivosti (SI)

Oseba s SI pričakuje, da se bodo negativni rezultati pogosteje pojavljali pri drugih kot pri sebi. V tej študiji je bila prisotnost SI povezana z zmanjšanim tveganjem za simptome anksioznosti, tudi ob visokem življenjskem stresu. Zanimivo in presenetljivo za avtorje, se je zdelo, da ta dimenzija prinaša tudi večje tveganje za pritožbe glede fizičnih zdravstvenih simptomov (ne manjše tveganje).

precenjevanje samega sebe (O)

Prekomerna samozavest je nagnjenost k prepričanju, da so lastne sposobnosti in lastnosti boljše, kot so v resnici, in pogosto boljše od sposobnosti in lastnosti drugih ljudi. Prekomerna samozavest je pokazala povezavo z anksioznostjo in depresijo, vendar ti niso napovedali sprememb v telesni bolezni.

Ali torej optimizem res preprečuje in lajša tako duševne kot telesne bolezni? In kako lahko kot zdravstveni delavci najbolje izkoristimo pacientov optimizem za podporo njegovim zdravstvenim ciljem?

Skratka, ko gre za depresijo, je oseba, ki nase gleda kot na naravno zaščiteno (ne ranljivo) in na svet na splošno dober kraj, ponavadi srečnejša, ima manj depresije in je sposobnejša učinkovito prestati obdobja visokega stresa. Razumljivo je, da so to lastnosti, ki jih je mogoče izboljšati pri bolnikih, nagnjenih k depresiji. Ta študija je pokazala povezavo med temi konstrukti optimizma z zmanjšanim tveganjem za hudo depresijo in nižjo stopnjo simptomov depresije.

Pomembno je tudi omeniti, da bodo tisti, ki menijo, da so bolj nepremagljivi, bolj verjetno prenašali fizično nelagodje, morda zato, ker resnično ne verjamejo, da se jim bo zgodilo kaj slabega. To je smiselno; Če ste takšna oseba, ki ne verjame, da se vam to lahko zgodi, se nagibate k temu, da ne ukrepate preventivno (ne nadzorujete krvnega tlaka, še naprej kadite). Ti bolniki bodo morda potrebovali več izobraževanja o tem, kako ranljivi so vsi za bolezen in kako lahko dobra zdravstvena oskrba prepreči neželene rezultate. Seveda pa moramo paziti, katere paciente izpostavljamo tej retoriki, saj lahko takšno poudarjanje možnih neželenih izidov poveča anksioznost že tako anksioznega pacienta. Medtem ko ima optimizem jasne koristi, je ustrezen "pesimizem" lahko tudi zaščiten, saj motivira bolnike, da poiščejo vedenje in nego, ki spodbujajo zdravje.

Zanimivo je tudi, da avtorji nakazujejo, da pozitivnost rodi pozitivnost. V tej miselnosti optimizem ne samo ublaži učinke življenjskega stresa na zdravje, ampak bi lahko tudi povečal verjetnost prihodnjih pozitivnih dogodkov, hkrati pa zmanjša pojavnost negativnih dogodkov, podobno kot samouresničujoča se prerokba.

Po avtorjevih besedah ​​ta fascinantna študija najde "delno podporo za bodoča razmerja med različnimi konceptualizacijami ter rezultati duševnega in fizičnega zdravja." Čeprav to ni prelomna izjava, potrjuje tisto, kar se nam zdi, da že vemo.

omejitve

Končno število udeležencev, vključenih v prospektivno fazo, je bilo 96, medtem ko je bila prvotna velikost vzorca 464. Zaradi majhne velikosti vzorca so avtorji te prospektivne rezultate opisali kot "raziskovalne" in jih je treba ponoviti, kar je poštena izjava.

Morda najbolj razočaranje je, da ta majhen prospektivni vzorec ni omogočil boljšega pregleda razmerja med dimenzijami optimizma in klinično pomembno anksioznostjo. Avtorji so opozorili, da so se prejšnje študije osredotočale le na depresijo; Na žalost je ta študija razpravljala o dejavnikih, ki so vplivali na depresijo. Glede na to, da se 18 % prebivalstva bori z neko obliko tesnobe, bi bilo koristno dodatno razjasniti razmerje med optimizmom in tesnobo. Poleg tega je bila večina udeležencev žensk, kar lahko nakazuje, da rezultati morda ne veljajo tako enostavno za moške.