Optimizem, odpornost in depresija

referenca

Kleiman EM, Chiara AM, Liu RT, Jäger-Hyman SG, Choi JY, Alloy Lb. Optimizem in dobro počutje: potencialni multimetski in večdimenzionalni pregled optimizma kot faktorja odpornosti po pojavu stresnih življenjskih dogodkov. cogn emot . 2017; 31 (2): 269-283.

osnutek

Prospektivni multimetski in večdimenzionalni pregled z uporabo glavne analize komponent (PCA) z naknadno oceno analize instrumenta potrditvenega faktorja (CFA).

udeleženec

Prostovoljci študije (n = 464) so ​​bili študentje na osnovnem tečaju, ki so bili vpisani na uvodne tečaje iz psihologije. 76 odstotkov je bilo žensk, povprečno starost 19,5 let. Sestava vzorca je bila naslednja: 43 % Kavkazi, 34 % Afroameričanov, 12 % Azijcev, 3 % Hispano -ameriški in 7 % drugih. V potencialno fazo študije je bila povabljena podskupina (n = 96) prvotnega vzorca. V tej fazi so bili udeleženci 82 % žensk in so se usedli na naslednji način: 39 % belci, 36 % Afroameričanov, 10 % Azijcev, 4 % Hispano -američanov in 10 % drugih.

ocenjeni parametri študije

Uporabljeni so bili naslednji parametri študije:

1. Lestvica brezupnosti BECK (BHS) -20 točk, ki je bila poročana o brezupnosti, je glavni simptom depresivnih čustev; Skupno število točk se giblje od 0 do 20, pri čemer spodnji rezultati kažejo manj pesimizma.
2. Revidirani Test orientacije življenjske orientacije (LOT-R) -10 točk vprašalnika za prepoznavanje razlik v splošnem optimizmu in pesimizmu udeleženca.
3. Vprašalnik o kognitivnem slogu (CSQ) - predlaga hipotetične scenarije za oceno samopojeznega občutka udeleženca po pozitivnem ali negativnem življenjskem dogodku.
4. Vprašalnik za dogodek (EQ) - predstavlja hipotetične dogodke, ki jih lahko vsak udeleženec oceni kot verjetno v resničnem življenju. Višje vrednosti za pozitivne dogodke in nižje vrednosti za negativne dogodke se uporabljajo za odražanje predsodkov, ki jih vsak človek uporablja za pogled na svoje življenje.

Meritve primarnih rezultatov

Primarne meritve rezultatov vključujejo inventar Beck Depression (BDI), 21-točkovno samoporočanje o simptomih depresije v zadnjih 2 tednih in popis Beck Anxiety (BAI), 21-točkovni ukrep samoporočanja za simptome tesnobe. Poleg tega je bil razširjen razpored za afektivne motnje in intervju s shizofrenijo (EXP-SADS-C) uporabljen za oceno psihopatološke situacije za ustrezne diagnoze DSM IV.

Pomembno znanje

Študija je ugotovila, da je optimizem večplastni konstrukt in je opredelil 4 dimenzije optimizma: pozitivna pričakovanja (PES), slog zaključka (IS), občutek ranljivosti (SI) in samoodredimacija (O). Ugotovljeno je bilo, da imajo različne dimenzije optimizma različne učinke na dobro počutje. PE je zmanjšal učinke stresnih dogodkov na depresivne simptome in je bil povezan z manj depresivnimi epizodami. SI je moderiral učinke stresa na simptome tesnobe.

Posledice prakse

Optimizem je na splošno grozodejstvo za depresijo. Ni verjetno, da je oseba, ki je na splošno optimističen, depresiven.

Glede na to je pomembno upoštevati vidike optimizma, ki nam jih ta študija poskuša razložiti. Na splošno nam ta študija kaže, da optimizem ne pomeni le "pozitivno razmišljanje", ampak, kot ga opisujejo avtorji, je optimizem res "večplastni konstrukt" in vsak vidik ima lahko različne učinke na razpoloženje.
Avtorji v svojem uvodu navedejo razloge, zakaj menijo, da je ta študija koristna. Pojasnjujejo, da je omejitev prejšnjih raziskav optimizma, da ima večina študij enotno mero optimizma, čeprav gre za večdimenzionalni koncept. Avtorji tudi kritizirajo prejšnje delo, da je preveč na samo razkritju, saj so za samoodkrivanje podvržene lastnim subjektivnim ali idiosinkratskim občutljivosti vsakega prostovoljca. V tej raziskavi se uporabljajo intervjuji za študije. To so lestvice, ki poskušajo nadomestiti ta učinek med udeleženci in se izogniti pristranskosti udeležencev. Konec koncev avtorji kritizirajo prejšnje delo, ki se je osredotočilo predvsem na odnos med optimizmom z depresijo in ne na druge (npr. Strah).

Na splošno nam ta študija kaže, da optimizem ne pomeni le "razmišljanja pozitivno", ampak, kot opisujejo avtorji, je optimizem res "večplasten konstrukt" in ima lahko vsak vidik različen učinke na razpoloženje.

Razumljivo se zdi, da je odnos med optimizmom in psihološkimi in fizičnimi zdravstvenimi rezultati, ki jih najdemo v tej raziskavi

Pozitivna pričakovanja (PES)

PES razložite stališče, da bo vaša prihodnost pozitivna in da je vaša splošna situacija ali značaj v boljšem položaju kot pri drugi osebi v isti situaciji. V tej raziskavi so avtorji pokazali, da so imeli ljudje s PES manjše tveganje za pojav hude depresije in nižjo stopnjo depresivnih simptomov, tudi po preverjanju začetnih depresivnih epizod ali simptomov. LE je bila dimenzija, ki je bila najbolj povezana z nižjo simptomi depresije in manjše tveganje za resne depresivne motnje, kar je potrdilo zgodnejše rezultate raziskav tako pri odraslih kot pri otrocih. Ta študija je tudi ugotovila, da PES lahko ublaži negativne učinke visokega življenjskega stresa na depresivne simptome.

slog sklepanja (IS)

Oseba z optimistično je nagnjena k pozitivnim dogodkom kot standardnim situacijam in negativnimi dogodki kot začasnimi anomaliji. Z drugimi besedami, pričakuje, da se bodo normalno dogajale dobre stvari. V nasprotju s tem pesimistični ljudje vidijo negativne dogodke kot standard. V tej raziskavi so bili avtorji presenečeni, da dimenzija IS ni napovedovala depresije (kar bi lahko bilo po njihovem mnenju posledica prešibke strukture te posebne študije).

Občutek neranljivosti (SI)

Oseba s SI pričakuje negativne rezultate pogosteje kot pri sebi. V tej študiji je bila prisotnost SI povezana z zmanjšanim tveganjem za simptome tesnobe, tudi z visokim življenjskim stresom. Zanimivo in presenetljivo za avtorje se zdi, da tudi ta dimenzija daje večje tveganje za pritožbe zaradi simptomov fizičnega zdravja (nič manj tveganja).

Self -Prevestimation (O)

Self -Prevestimation je težnja, da svoje lastne spretnosti in značilnosti upoštevate boljše, kot so v resnici, in pogosto boljše kot pri drugih ljudeh. Samo -preventivanje je pokazalo povezavo s strahom in depresijo, vendar ti niso napovedovali nobenih sprememb pri telesnih boleznih.

Ali in olajša optimizem res tako duševne kot fizične bolezni? In kako lahko kot zdravstveni delavec najbolje uporabimo optimizem pacienta za podporo njegovim zdravstvenim ciljem?

Skratka, ko gre za depresijo, ima oseba, ki je zaščitena po naravi (ne ranljiva) in svet vidi kot splošno mesto, bolj srečna, ima manj depresije in je lažje preživeti čas z velikim stresom. Očitno je, da gre za atribute, ki lahko za bolnike z dovzetnostjo za depresijo uporabijo izboljšanje. Ta študija je pokazala povezavo med temi konstrukti optimizma z zmanjšanim tveganjem za pojav hude depresije in nižjo stopnjo depresivnih simptomov.

Upoštevati je treba tudi, da tisti, ki se jim zdijo bolj nepremagljivi, trpijo fizične pritožbe, morda zato, ker res ne verjamejo, da se jim bo zgodilo nekaj slabega. To je smiselno; Če ste tip osebe, ki ne verjame, da se vam to lahko zgodi, ponavadi ni preventivno (ne preverjate svojega krvnega tlaka, še naprej kadite). Ti bolniki bodo morda potrebovali več informacij o tem, kako dovzetni so vsi za bolezni in kako dobro zdravstveno varstvo lahko prepreči neželene posledice. Seveda moramo biti pozorni na to, katere paciente izpostavljamo to retoriko, saj lahko tak poudarek na možnih nezaželenih posledicah poveča strah pred že tako zaskrbljenim pacientom. Medtem ko ima optimizem jasne prednosti, lahko ustrezen "pesimizem" nudi tudi zaščito z motiviranjem pacientov za iskanje vedenja in oskrbe, ki zagotavlja zdravje.

Zanimivo je tudi, da avtorji predlagajo, da pozitivnost ustvarja pozitivnost. Na ta način razmišljanja optimizem ne kupuje le učinkov stresa na življenje na zdravje, ampak bi lahko tudi povečal verjetnost prihodnjih pozitivnih dogodkov in hkrati zmanjšala pojav negativnih dogodkov, podobno kot samoizpolnjujoča se prerokba.

Po avtorjevih besedah ​​ta fascinantna študija ugotovi, da "delno podpirajo potencialne odnose med različnimi konceptualizacijami in posledicami za intelektualno in fizično zdravje". Čeprav to ni prelomna izjava, potrjuje tisto, za kar smo že vedeli.

Omejitve

Končno število udeležencev, vključenih v potencialno fazo, je bilo 96, prvotna velikost vzorca 464 pa. Zaradi nizke velikosti vzorca so avtorji te prospektivne rezultate opisali kot "raziskovalne" in potrebujejo podvajanje, kar je poštena izjava.

Najbolj razočaranje je, da ta majhen perspektivni vzorec ni omogočil boljšega preučevanja razmerja med dimenzijami optimizma in klinično pomembnim strahom. Avtorji so ugotovili, da so se prejšnje študije osredotočale le na depresijo; Na žalost je ta študija razpravljala o dejavnikih, ki so vplivali na depresijo. Glede na to, da se je 18 % prebivalstva moralo boriti s kakršno koli obliko strahu, bi bilo koristno še naprej ponazoriti odnos med optimizmom in strahom. Poleg tega je bila večina udeležencev žensk, kar bi lahko nakazovalo, da rezultati morda ne bodo veljali tako enostavno za moške.