Ali lahko telesna aktivnost zmanjša tveganje za depresijo?

Tek in tek sta pokazala najmočnejše povezave z učinki na pojav depresije.

Raziskovalci so 2 leti po izvedbi ankete primerjali pojavnost depresije (na podlagi zaračunanih kod) prek skupin poligenih tveganj.

Pomembno znanje

Na splošno je bila dvoletna razširjenost incidentov depresije v skupinah z najnižjo telesno aktivnostjo večja in nižja za tiste, ki so se najbolj fizično gibali. Na splošno je približno 8 % celotne kohorte (n = 7.968) izpolnilo merila za depresijo v 2 letih po raziskavi gibanja. Dva spodnja kvintila telesne aktivnosti (0,1 ure in 1,1 ure) sta pokazala nadpovprečno depresijo (10 %ali 9,5 %), medtem ko so 3 zgornji kvintil telesne aktivnosti (3,2 ure, 6 ur in 11,6 ure) pod povprečnim incidentom (6,5 %ali 6,2 %).

Razširjenost depresije pri fizično bolj aktivnih ljudeh (ki določa vsaj 3,2 ure na teden) v vsaki skupini poligenih tveganj je bila nižja. Sledi primerjava odstotka depresije depresije na kategorijo tveganja za poligen za kvintil 1 do 2 (0 do 1,1 ure na teden) v primerjavi s kvintilom 3 do 5 (≥ 3,2 ure na teden):

• skupina z malo tveganja 8,7% v primerjavi s 5,6%
• skupina s srednjim tveganjem 9,1% v primerjavi s 6,5%
• Skupina tveganj 12,7% v primerjavi z 8,1%

Na koncu so imeli tisti z najvišjim poligenim tveganjem za depresijo, trenirano, nižjo pojavnost depresije kot njihovi neaktivni kolegi z malo tveganja. Ni presenetljivo, da so bili tisti, ki so bili zelo fizično aktivni in so bili zelo fizično aktivni v skupini z najnižjim poligenim tveganjem, najbolje odrezani, z najnižjo pojavnostjo depresije (5,6 %).

Ti rezultati ostajajo po čiščenju potencialnih zmede, kot so indeks telesne mase (BMI), izobrazba, status zaposlitve in predhodna depresija. Obe podskupini z nižjo in visoko intenzivnostjo sta pokazali pozitivne učinke na pojav depresije. Potekanje in tek sta pokazali najmočnejše povezave z učinki na pojav depresije.

Posledice prakse

Učinki gibanja na preprečevanje ali zdravljenje depresije so bili celovito preučeni in so dobro zasedeni. 1-3 Zdi se, da je ta študija ena prvih, ki prospektivno ocenjuje, ali lahko telesna aktivnost zaščitno vpliva na pojav depresije pri ljudeh s povečanim genetskim tveganjem za bolezen. Najpomembnejši rezultat te študije ostaja, da lahko tudi s povečanim poligenim gibanjem tveganj - spremenljivega vedenjskega faktorja - odmerek, odvisen od odmerka, na tveganje za depresijo.

Čeprav ta posebna raziskovalna skupina ni preučila mehanizma, s katerim je imel šport svoj učinek, je bilo v literaturi predlagano več možnih mehanizmov. Študije kažejo, da lahko učinki gibanja na depresijo na povečano nevrogenezo hipokampusa, ki jo opazimo pri gibanju, pripišemo protivnetnim učinkom. 4.5 Obstajajo znaki, da lahko akutno vnetje, ki je posledica vadbene enote, spodbudi naravno vnetno sproščanje citokinov v telesni inhibiciji vnetnih citokinov, ki so povezani z depresijo. Zdaj priznava dokazno bazo za uporabo omega-3 maščobnih kislin, potem ko je objavil uradne smernice za varo in učinkovito uporabo omega-3 dodatkov pri zdravljenju in preprečevanju resnih depresivnih motenj.

Avtorji trenutne študije so prišli do splošnega zaključka, da imajo ljudje, ki imajo 3 ali več ur telesne aktivnosti na teden, manjšo razširjenost depresije. S korakom in korakom povečanja tedenske telesne aktivnosti so se rezultati še izboljšali, kar je privedlo do splošnega priporočila 45 minut dodatne aktivnosti na dan, da bi dosegli znatno zmanjšanje tveganja za depresijo. Ti rezultati so bili dosledni za ljudi v vsaki skupini poligenih tveganj, tako da se zdi, da je telesna aktivnost povezana z zmanjšano pojavnostjo depresije ne glede na začetno tveganje. Vaje z višjo in manj intenzivnostjo so bile povezane s temi prednosti; Zdi se, da je najpomembnejši marker čas, porabljen s telesno aktivnostjo. Če te podatke združite s predhodno uveljavljenimi dokazi, lahko vidimo, da je najučinkovitejše priporočilo za depresijo zmerno do intenzivne vaje za aerobiko, ki se izvajajo vsaj 6 mesecev na 3 do 5 dni na teden.

Depresija je najpogostejši vzrok invalidnosti in kot vzrok ali posledica številnih drugih bolezni, povezanih z veliko obolevnostjo in smrtnostjo. To je eno najpomembnejših področij, na katerih so lahko raziskave preventivnih in zaščitnih intervencij neverjetno koristne. Vsaj literatura, kot je ta študija, lahko pomaga v boju proti napačni domnevi, da genetskih tveganj in rezultatov bolezni ni mogoče spremeniti. Poleg tega je znano, da jih gibanje in telesna aktivnost preprečujeta in prenašata z neskončnim seznamom drugih zdravstvenih stanj, tako da so pozitivne prednosti podpiranja uporabe gibanja številne kot medicinsko priporočilo.

Najpomembnejši rezultat te študije bo prepričati izvajalce zdravstvenih storitev in osebje zdravstvenega strokovnjaka, naj tega ne bodo vrnili, da bi telesne aktivnosti uporabili kot osnovno priporočilo za zdravljenje. Splošno znan pojav je, da imajo izvajalci zdravstvenih storitev prirojeno pristranskost, da gibanja ne vidijo kot praktična možnost zdravljenja za depresijo, čeprav dokazi kažejo, da njihova učinkovitost ustreza učinkovitosti antidepresivov. ^{2 Ker je objavljenih vedno več študij, je le vprašanje časa, kdaj se uradna priporočila ne bodo šport, kot je to, kar je - naravni antidepresiv.}

Omejitve študije

Čeprav je obetavno in vznemirljivo, delo Choi in sod. Nekatere omejitve glede posploševanja sklepov, do katerih so dosegli. Opazovalna in neintervencijska zasnova omogoča le predpostavko asociativne povezave, čeprav obstajajo predhodne intervencijske študije, ki kažejo pozitivne učinke gibanja na depresijo. Poleg tega zbiranje podatkov, ki temelji na kodah za elektronske zdravstvene evidence (čast), in samoporočene raziskave razmeroma homogene skupine visoko izobraženih ljudi evropskega porekla tudi omejujejo priložnost za posplošitev teh rezultatov na druge družbeno -ekonomske ali gensko različne populacijske skupine. Vendar zbrani podatki in sklepi tvorijo zasnovo študije, ki jo bodo lahko preučili bodoči raziskovalci.