Homeopatija: načela in aplikacije v naturopatiji

Veröffentlicht:

Von:

Odkrijte svet homeopatije: od njihovih začetkov, raziskovalnih razprav, aplikacij in izkušenj naturopatije. Globok vpogled! 🌿🔍
(Symbolbild/natur.wiki)

V svetu naturopatije homeopatija zaseda očarljiv položaj, o katerem se pogosto razpravlja. Za katerega je značilen maksim, "podobno lahko ozdravi podobno", obljublja to stoletno zdravilno umetnost, da nežno aktivira telesne moči, ki se ukvarjajo s telesom. Ta članek ne samo osvetljuje zgodovinske korenine in teoretične temelje homeopatije, ampak se osredotoča tudi na njegovo praktično uporabo in s tem povezane izkušnje. Drug poudarek je na znanstveni razpravi: Kaj pa dokazilo o vaši učinkovitosti v sodobni raziskovalni krajini? Homeopatija se nahaja na območju napetosti med tradicionalnim zdravilnim znanjem in medicino, ki temelji na dokazih - dejstvo, zaradi katerega je njihova obravnava še bolj pomembna. Pojdite na pot odkritja z načeli in aplikacijami homeopatije v naturopatiji in odkrijte pomen te posebne oblike medicine danes.

Temelji homeopatije: zgodovinski razvoj in teoretični koncepti

Homeopatijo je konec 18. stoletja ustanovil nemški zdravnik Samuel Hahnemann. Njegovo odkritje temelji na načelu "Similia similibus curentur" ali "podobno lahko ozdravijo podobne stvari". Hahnemann je predstavil, da snov, ki lahko povzroči določene simptome pri zdravi osebi, lahko zdravi tudi podobne simptome pri bolni osebi, če se daje v močno razredčeni obliki.

Proizvodnja homeopatskih zdravil sledi specifičnemu postopku redčenja in tresenja, znanega kot potencial. Začetni material se razredči v več korakih in z vsakim korakom močno pretresemo. Ta metoda je namenjena prenašanju in okrepitvi "duševne in dinamične moči" začetnega materiala. Homeopatski pripravki se običajno proizvajajo v različnih potenci, ki določajo stopnjo redčenja, npr. D6, C30, M (1000).

Teoretični koncepti homeopatije, zlasti ideje vitalnosti, potenciranja in individualiziranih izvolitve zdravil, so v nasprotju z osnovami medicine, ki temelji na dokazih, in farmakološkim načinom delovanja, kot so znani v običajnem medicinskem razumevanju. Zamisel o vitalnosti, na katero lahko vplivajo homeopatska zdravila, pa tudi učinek izjemno razredčenih snovi, ki pogosto ne vsebujejo več molekul začetnega gradiva, je lahko znanstveno sporna in ni razložena po načelih fizike ali kemije.

  • Ustvarjanje: Konec 18. stoletja Samuela Hahnemanna.
  • Osnovno načelo: "Similia similibus curentur" (podobne stvari lahko ozdravijo podobne).
  • Proizvodnja: potenciranje z redčenjem in tresenjem.
  • Teoretični koncepti: vitalnost, potencial, individualne volitve zdravil.

Uporaba homeopatije močno temelji na individualni izbiri sredstev, ki potekajo po celoviti zdravstveni anamnezi pacienta. To upoštevanje pacientovih posameznih simptomov in značilnosti pri izvolitvi povprečnega razlikovanja homeopatija od mnogih drugih pristopov zdravljenja.

Dokaz učinkovitosti in kritičnega premisleka: analiza trenutne raziskave

Učinkovitost homeopatije je sporna tema v medicinski skupnosti. Medtem ko se podporniki sklicujejo na posamezna poročila o uspehu in teorijo "podobnosti", kritiki potrebujejo znanstveno trdne dokaze z randomiziranimi, nadzorovanimi študijami. Trenutni raziskovalni položaj kaže na mešano sliko o učinkovitosti homeopatskih tretmajev.

Več metaanaliz in sistematičnih pregledov je poskušalo oceniti učinkovitost homeopatije. Eden najbolj znanih metaanaliz, objavljenih leta 2005 v filmu "The Lancet", je primerjal 110 študij homeopatije s placebom z 110 običajnimi medicinskimi študijami. Analiza je prišla do zaključka, da homeopatska zdravljenja niso učinkovitejša od placebo. Še en pregled iz leta 2015 v "Cochrane bazi podatkov sistematičnih pregledov" je preučil homeopatska sredstva za zdravljenje astme in ni našel prepričljivih dokazov o učinkovitosti, ki presega placebo učinek.

Te rezultate podpira večina znanstvene skupnosti. Na primer, Nacionalni svet za zdravje in medicinske raziskave (NHMRC) v Avstraliji je leta 2015 objavil celovito oceno homeopatije. Na podlagi analize več kot 1800 študij je bilo ugotovljeno, da ni zanesljivih dokazov, ki bi pokazali, da homeopatija učinkovito presega placebo.

Kljub tem znanstvenim pregledom homeopatija ostaja priljubljena pri določeni skupini bolnikov, kar je deloma posledica osebnega prepričanja v zdravljenje in želje po alternativnih metodah zdravljenja. Kljub temu pa kritiki trdijo, da lahko uporaba homeopatije kot nadomestitve za uveljavljeno zdravstveno zdravljenje privede do zamud pri uporabi potrebne zdravstvene oskrbe.

  • 2005 Metaanaliza ("The Lancet"): kaže, da homeopatija ni učinkovitejša od placeba.
  • 2015 Cochrane Review : Ni prepričljivih dokazov o učinkovitosti homeopatije v astmi, ki presegajo placebo učinke.
  • Poročilo NHMRC 2015 : Ni zanesljivih dokazov o učinkovitosti homeopatije.

Znanstveniki in medicinski strokovnjaki pozivajo k nadaljnjim raziskovanjem visoko kakovosti, da bi lahko izvedli dokončne zaključke o učinkovitosti homeopatije. Do takrat je uporaba in sprejemanje homeopatije osebna odločitev, na katero vplivajo različni dejavniki, vključno s posameznimi prepričanji in izkušnjami.

Področja uporabe homeopatije v naturopatiji: praktični primeri in izkušnje pacienta

Na področju naturopatije se homeopatija uporablja za različne simptome. Najpogostejša področja uporabe vključujejo akutna stanja, kot so prehladi, gripa, vročina, poškodbe, pa tudi kronično trpljenje, kot so kožne bolezni, alergije, migrene, motnje spanja, psihološko trpljenje, kot so tesnoba in depresija ter otroške bolezni.

  • prehlad in gripa : homeopatija ponuja različna sredstva, na primer Oscillococcinum za splošno podporo ali bolj specifična, kot je Belladonna z visoko vročino in nenadnim začetkom.
  • Poškodbe : Arnica se zaradi poškodb pogosto uporablja za modrice, otekanje in vnetja.
  • Kožne bolezni : žveplo za suhi ekcem ali grafite za mokri ekcem.
  • Alergije : Histamineum hidrokloricum se lahko uporabi za lajšanje simptomov alergije.
  • migrene : Belladonna ali Bryonia, odvisno od specifičnih simptomov in sprožilcev migrene.
  • motnje spanja : Coffea cruda v nespečnosti ali pretoku misli.

Bolniške izkušnje se močno razlikujejo, nekaj poroča o pomembnem olajšanju njihovih simptomov in izboljšanju kakovosti življenja, medtem ko drugi ne najdejo razlike. Izbor pravilnega homeopatskega zdravila je bistvenega pomena in je na podlagi natančne simptomize.

Območje aplikacije Pogosto uporabljena sredstva Mlad Oscillococcinum Poškodbe Arnica Kožne bolezni Žveplo Alergije Histamineum Hydrochloricum migrene Belladonna motnje spanja Coffea Cruda

Osrednje načelo homeopatije je individualizacija terapije, kar pomeni, da lahko dve osebi z isto boleznijo dobita drugačna sredstva, odvisno od njihovih specifičnih simptomov in njihove ustave. Ta pristop zahteva podrobno zdravstveno anamnezo z izkušenim homeopatom.

Znanstvene raziskave o učinkovitosti homeopatije so še vedno predmet razprav. Medtem ko nekatere študije določajo pozitivne učinke, ki presegajo placebo učinek, druge nimajo metodološke stroge ali obnovljivosti. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da homeopatsko zdravljenje ne uporablja resnih bolezni, kot so tuberkuloza, HIV/AIDS, malarija in druga podobna stanja kot edina oblika terapije.

Končno je mogoče navesti, da homeopatija kljub spornim razpravam o njegovi učinkovitosti zavzema fiksno mesto v naturopatiji. Zgodovinski razvoj in osnovna načela homeopatije ponujajo globok vpogled v zapletene teorije, ki stojijo za to prakso. Medtem ko kritični glasovi kažejo na pomanjkanje znanstveno trdnih dokazov, uporabniki poročajo o pozitivnih izkušnjah na različnih področjih uporabe. Ostaja pomembno, da spremljate trenutne raziskovalne razmere in razmislite o homeopatiji kot del celostnega pristopa k terapiji, ki upošteva potrebe posameznih bolnikov. V naturopatski praksi so za uspeh terapije ključnega pomena odprt dialog med pacientom in terapevtom, pa tudi kritični pregled razpoložljivih metod zdravljenja. Prihodnost homeopatije v naturopatiji bo bistveno odvisna od tega, v kolikšni meri je mogoče znanstveno zabeležiti svoje aplikacije in narediti njihova načela pregledna.

viri in nadaljnja literatura

reference

  • Hahnemann, S. (1810). Organon zdravilne umetnosti. Köthen: Samuel Hahnemann. Osnovni traktat o načelih homeopatije.
  • Schmidt, J. M. (2007). Homeopatija: dokazi. Učinkovitost homeopatije znanstveno dokazuje. Stuttgart: Haug Verlag. Podroben pogled na znanstvene dokaze za učinkovitost homeopatije.

študije

  • Mathie, R. T. et al. (2017). Randomizirana placebo nadzorovana preskušanja individualiziranega homeopatskega zdravljenja: sistematični pregled in metaanaliza. Sistematični pregledi, 6 (1), 213. Celovita metaanaliza študij o posameznem homeopatskem zdravljenju.
  • Shang, A., et al. (2005). So klinični učinki homeopatijskih placebo učinkov? Primerjalna študija placebo nadzorovanih preskušanj homeopatije in alopatije. The Lancet, 366 (9487), 726–732. Primerjava homeopatskih tretmajev s placebo učinki in alopatskimi tretmaji.

Nadaljnja literatura

  • Ernst, E. (2002). Sistematičen pregled sistematičnih pregledov homeopatije. British Journal of Clinical Pharmacology, 54 (6), 577–582. Analiza metaanaliz na homeopatiji, ki prikazuje znanstveno razpravo o učinkovitosti.
  • Hahn, R. G. (2013). Homeopatija: metaanalize združenih kliničnih podatkov. Raziskovanje komplementarne medicine, 20 (5), 376–381. Zbirka in analiza kliničnih podatkov o homeopatiji.
  • Walach, H., & Jonas, W. B. (2004). Raziskovalne metode v dopolnilni medicini. Stuttgart: Schattauer Verlag. Pregled raziskovalnih metod, ki se uporabljajo v dopolnilni medicini, vključno s homeopatijo.