Sredozemska dieta za bolezen zamaščenih jeter

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Referenca Abenavoli L., Greco M., Milic N. et al. Učinek sredozemske prehrane in antioksidativne formulacije pri brezalkoholni maščobni bolezni jeter: randomizirano preskušanje. Hranila. 2017;9(870). Zasnova Randomizirana, prospektivna 6-mesečna študija s 3 kohortami (A, B, C): samo prehranska intervencija (A); prehranska intervencija z dodatkom antioksidantov (B); in nadzor brez zdravljenja (C). Udeleženci Petdeset kavkaških moških in žensk s prekomerno telesno težo (ITM> 25 kg/m2) z nealkoholno maščobno boleznijo jeter (NAFLD) je bilo izbranih iz ambulantne gastroenterološke klinike v Italiji; Diagnoza NAFLD je temeljila na Hamaguchijevem ultrazvočnem točkovanju. Študija ...

Bezug Abenavoli L., Greco M., Milic N. et al. Wirkung der Mittelmeerdiät und antioxidativer Formulierung bei nichtalkoholischer Fettlebererkrankung: eine randomisierte Studie. Nährstoffe. 2017;9(870). Entwurf Randomisierte, prospektive 6-monatige Studie mit 3 Kohorten (A, B, C): Ernährungsintervention allein (A); diätetische Intervention mit antioxidativer Supplementierung (B); und Kontrolle ohne Behandlung (C). Teilnehmer Fünfzig Kaukasier, übergewichtig (BMI>25 kg/m2) Männer und Frauen mit nichtalkoholischer Fettlebererkrankung (NAFLD) wurden aus einer Ambulanz für Gastroenterologie in Italien rekrutiert; Die NAFLD-Diagnose basierte auf Hamaguchi-Ultraschall-Scoring. Patienten mit Hepatitis B, Hepatitis C, Herzerkrankungen, Nierenerkrankungen, Autoimmunerkrankungen, Freizeitdrogenkonsum, Insulinbehandlung, übermäßigem Alkoholkonsum und Exposition gegenüber Umweltgiften im Zusammenhang mit Leberverfettung wurden von der Studie …
Referenca Abenavoli L., Greco M., Milic N. et al. Učinek sredozemske prehrane in antioksidativne formulacije pri brezalkoholni maščobni bolezni jeter: randomizirano preskušanje. Hranila. 2017;9(870). Zasnova Randomizirana, prospektivna 6-mesečna študija s 3 kohortami (A, B, C): samo prehranska intervencija (A); prehranska intervencija z dodatkom antioksidantov (B); in nadzor brez zdravljenja (C). Udeleženci Petdeset kavkaških moških in žensk s prekomerno telesno težo (ITM> 25 kg/m2) z nealkoholno maščobno boleznijo jeter (NAFLD) je bilo izbranih iz ambulantne gastroenterološke klinike v Italiji; Diagnoza NAFLD je temeljila na Hamaguchijevem ultrazvočnem točkovanju. Študija ...

Sredozemska dieta za bolezen zamaščenih jeter

Razmerje

Abenavoli L, Greco M, Milic N, et al. Učinek sredozemske prehrane in antioksidativne formulacije pri brezalkoholni maščobni bolezni jeter: randomizirano preskušanje.Hranila. 2017;9(870).

Osnutek

Randomizirana, prospektivna 6-mesečna študija s 3 kohortami (A, B, C): samo prehranska intervencija (A); prehranska intervencija z dodatkom antioksidantov (B); in nadzor brez zdravljenja (C).

Udeleženec

Petdeset belcev s prekomerno telesno težo (BMI >25 kg/m2).2) Moški in ženske z nealkoholno maščobno boleznijo jeter (NAFLD) so bili izbrani iz ambulantne gastroenterološke klinike v Italiji; Diagnoza NAFLD je temeljila na Hamaguchijevem ultrazvočnem točkovanju. Bolniki s hepatitisom B, hepatitisom C, boleznijo srca, boleznijo ledvic, avtoimunsko boleznijo, rekreativnim uživanjem drog, zdravljenjem z insulinom, prekomernim uživanjem alkohola in izpostavljenostjo okoljskim toksinom, povezanim s steatozo jeter, so bili izključeni iz študije.

intervencija

Skupina A (n=20) je sledila nizkokalorični sredozemski dieti (1.400-1.600 kcal/dan), medtem ko je skupina B (n=20) sledila nizkokalorični sredozemski dieti, dopolnjeni z antioksidanti. Makrohranila v intervencijskih skupinah sredozemske prehrane so bila razdeljena na naslednji način: 50 % do 60 % ogljikovih hidratov; 15 % do 20 % beljakovin, pri čemer približno 50 % virov beljakovin prihaja iz zelenjave; manj kot 30 % mononenasičenih in večkrat nenasičenih maščob z manj kot 10 % nasičenih maščobnih kislin; manj kot 300 mg holesterola na dan; in 25 do 30 gramov vlaknin na dan. Skupina B je dnevno prejemala 2 tableti antioksidantnega dodatka bilirel, sestavljenega iz artičoke, pegastega badlja, L-metionina, fumitorija in L-glutationa.

Skupina C (n = 10) ni spremenila svojega življenjskega sloga ali obstoječega farmakološkega režima (zdravil).

Ocenjeni parametri študije

Antropometrični parametri, krvni tlak, lipidni profil, ocena homeostatskega modela insulinske rezistence (HOMA-IR), transaminaze (serumske ravni alanin aminotransferaze, aspartat aminotransferaze in gama-glutamil transpeptidaze) in fibroza jeter so bili ocenjeni na začetku in po 6 mesecih posega. Jetrno fibrozo so ocenili s prehodno elastografijo, za napovedovanje verjetnosti steatoze pa so uporabili indeks zamaščenosti jeter.

Ključni vpogledi

Po 6 mesecih zdravljenja je skupina A pokazala znatno zmanjšanje telesne mase v primerjavi s skupino C (kontrola) (-6 % proti -0,5 %,p=0,0001), BMI (–7,5 % proti –0,45 %,p=0,0001), trigliceridi (–32,16 proti +2,8 %,p=0,001), skupni holesterol (-14,8 % proti +9,3 %,p=0,0001), indeks trigliceridov glukoze (–3,3 % proti +1 %,p=0,020), indeks zamaščenosti jeter (-19 % proti +4,7 %,p=0,017) in prehodna elastografija (–21 % proti +8,7 %,p=0,001). Podobna pomembna zmanjšanja so opazili v kohorti skupine B v primerjavi s kontrolno skupino. V primerjavi s skupino A je imela skupina B znatno zmanjšanje HOMA-IR (-43 % proti +6,2 %,p=0,0001), insulin (–38 % proti +10 %,p=0,0001) in glukoze na tešče (-11 % proti -3,5 %,p=0,016). Ti rezultati kažejo, da sredozemska prehrana pomembno zmanjša antropometrične parametre in parametre lipidov ter izboljša prehodno elastografijo pri bolnikih z NAFLD. Dodajanje antioksidantov ima lahko dodatno korist izboljšanja biomarkerjev, povezanih z insulinom.

Posledice prakse

Številne opazovalne študije so pokazale, da imajo bolniki z NAFLD prehranjevalni vzorec, ki je na splošno bogat s kalorijami, veliko nasičenih maščob, nizko vsebnostjo polinenasičenih maščob in malo antioksidantov, s čezmernim vnosom ogljikovih hidratov iz enostavnih sladkorjev1-5in veliko količino kalorij iz brezalkoholnih pijač, vključno s sodami in sokovi.6

Zdravniki, ki skrbijo za te bolnike, se morajo zavedati njihovih prehranjevalnih navad in navsezadnje spodbujati prehod na sredozemsko dieto ali dieto, ki zmanjša enostavne ogljikove hidrate in nasičene maščobe ter spodbuja večji vnos sadja in zelenjave. Bolnike je treba tudi spodbujati, naj odstranijo koruzni sirup z visoko vsebnostjo fruktoze – fruktoza se ne presnavlja na enak način, ki omejuje hitrost presnove kot glukoza, zato neposredno spodbuja odlaganje maščobe v jetrih.7

Ko debeli bolniki izgubijo približno 7 % do 10 % svoje telesne teže, začne steatoza izzveneti.8-12V eni študiji je steatoza izginila pri 90 % bolnikov z NAFLD, ki so izgubili več kot 10 % telesne teže.13Končno se jetrna steatoza začne izboljševati, ko lahko bolniki telovadijo in spremenijo prehrano.

Nealkoholna maščobna bolezen jeter je zahrbtna, ker je večina bolnikov asimptomatskih in so serumske transaminaze lahko zavajajoče.

Številni strokovnjaki napovedujejo, da bo v naslednjih 15 do 20 letih glavni razlog za ortotropno presaditev jeter zamaščena jetrna bolezen, ki bo izpodrinila hepatitis C in alkoholizem.14Trenutno se ocenjuje, da 20 % do 30 % enostavne steatoze napreduje v NASH, vnetno stopnjo NAFLD, 7 % do 25 % NASH pa napreduje v cirozo.petnajstNihče ni identificiral enega samega mehanizma, ki bi sprožil napredovanje od preproste steatoze do NAFLD; vendar več študij kaže, da se NAFLD pogosteje pojavlja pri bolnikih s presnovnim sindromom in njegovimi podskupinami.16-19

Nealkoholna maščobna bolezen jeter je zahrbtna, ker je večina bolnikov asimptomatskih in so serumske transaminaze lahko zavajajoče. Naš pristop k bolnikom z NAFLD mora vključevati zgodnje odkrivanje skupaj z ustreznimi priporočili glede prehrane in življenjskega sloga, kot so: B. sredozemska prehrana v kombinaciji z vadbo.

  1. Capristo E, Miele L, Forgione A, et al Ernährungsaspekte bei Patienten mit nichtalkoholischer Steatohepatitis (NASH). Eur. Rev. Med. Pharmacol. Sci. 2005;9(5):265-268.
  2. Cortez-Pino H., Jesus L., Barros H., et al. Wie unterschiedlich ist das Ernährungsmuster bei Patienten mit nichtalkoholischer Steatohepatitis? Klinik Nutr. 2006;25(5):816-823.
  3. Musso G, Gambino R, De Michieli F, et al. Ernährungsgewohnheiten und ihre Beziehungen zu Insulinresistenz und postprandialer Lipämie bei nichtalkoholischer Steatohepatitis. Hepatologie. 2003; 37(4):909-916.
  4. Toshimitsu K., Matsuura B., Ohkubo I., et al. Ernährungsgewohnheiten und Nährstoffaufnahme bei nichtalkoholischer Steatohepatitis. Ernährung. 2007;23(1):46-52.
  5. Abdelmalek MF, Suzuki A, Guy C, et al. Ein erhöhter Fruktosekonsum ist bei Patienten mit nichtalkoholischer Fettlebererkrankung mit dem Schweregrad der Fibrose verbunden. Hepatologie. 2010;51(6):1961-1971.
  6. Abid A. Der Konsum von Erfrischungsgetränken wird unabhängig vom metabolischen Syndrom mit einer Fettlebererkrankung in Verbindung gebracht. J Hepatol. 2009;51(5):918-924.
  7. Teff KL, Grudziak J., Townsend RR, et al. Endokrine und metabolische Wirkungen des Konsums von mit Fruktose und Glukose gesüßten Getränken zu den Mahlzeiten bei übergewichtigen Männern und Frauen: Einfluss der Insulinresistenz auf die Plasmatriglyceridreaktionen. J Clin Endocrinol Metab. 2009;94(5):1562-1569.
  8. Promrat K, Kleiner DE, Niemeier HM, et al. Randomisierte kontrollierte Studie, die die Auswirkungen von Gewichtsverlust auf nichtalkoholische Steatohepatitis testet. Hepatologie. 2010;51(1):121-129.
  9. A. Suzuki, K. Lindor, J. St. Saver et al. Einfluss von Veränderungen auf Körpergewicht und Lebensstil bei nichtalkoholischer Fettlebererkrankung. J Hepatol. 2005;43(6):1060-1066.
  10. St. George A., Bauman A., Johnston A., et al. Wirkung einer Lebensstilintervention bei Patienten mit anormalen Leberenzymen und metabolischen Risikofaktoren. J Gastroenterol Hepatol. 2009;24(3):399-407.
  11. N. Oza, Y. Eguchi, T. Mizuta et al. Ein Pilotversuch zur Reduzierung des Körpergewichts bei nichtalkoholischer Fettlebererkrankung mit einer häuslichen Intervention zur Änderung des Lebensstils, durchgeführt in Zusammenarbeit mit interdisziplinärem medizinischem Personal. J Gastroenterol. 2009;44(12):1203-1208.
  12. Dixon JB, Bhathal PS, Hughes NR, et al. Nichtalkoholische Fettlebererkrankung: Verbesserung der histologischen Analyse der Leber mit Gewichtsverlust. Hepatologie. 2004;39(6):1647-1654.
  13. Vilar-Gomez E, Martinez-Perez Y, Calzadilla-Bertot L, et al. Gewichtsverlust durch Änderung des Lebensstils reduziert signifikant die Merkmale einer nichtalkoholischen Steatohepatitis. Gastroenterologie. 2015;149(2):367-378.
  14. Zezos P, Renner EL. Lebertransplantation und nichtalkoholische Fettlebererkrankung. Welt J Gastroenterol. 2014;20(42):15532-15538.
  15. Tirosch O. Leberstoffwechsel und Fettleber. Boca Raton, FL: CRC Press. 2014:4-45.
  16. Younossi ZM, Koenig AB, Abdelatif D. Globale Epidemiologie der NAFLD-metaanalytische Bewertung von Prävalenz, Inzidenz und Ergebnissen. Hepatologie. 2016;64(1):73-84.
  17. Bhatt HB, Smith RJ. Fettlebererkrankung bei Diabetes mellitus. Hepatobiliary Surg Nutr 2015;4(2):101-108.
  18. Fabbrini E, Sullivan S, Klein S. Adipositas und nichtalkoholische Fettlebererkrankung: biochemische, metabolische und klinische Auswirkungen. Hepatologie. 2010;51(2):679-689.
  19. Firneisz G. Nichtalkoholische Fettleber und Diabetes mellitus Typ 2: Die Lebererkrankung unserer Zeit? Welt J Gastroenterol. 2014;20(27):9072-9089.