Naravna sredstva za krepitev imunskega sistema za sezonske okužbe

Veröffentlicht:

Von:

"Navdušujoči vpogledi v svet naturopatije: kako lahko fitoterapija, mikrohranila in probiotiki okrepijo naš imunski sistem!
(Symbolbild/natur.wiki)

V svetu, v katerem sezonske okužbe vse bolj ogrožajo naše zdravje in naše vsakodnevno počutje, krepitev imunskega sistema postaja vse pomembnejša z naravnimi sredstvi. Znanstveni vpogledi kažejo, da nekateri naravni procesi in snovi ponujajo potencial za učinkovito modulacijo našega imunskega sistema in s tem zagotoviti učinkovito zaščito pred sezonskimi patogeni. Od ciljane uporabe fitoterapije, ki temelji na znanstvenih temeljih in ponuja posebna področja uporabe v imunski modulaciji, s kritičnim vplivom mikrohranil, vloge imunske obrambe, vloge raziskav, ki temeljijo na dokazih, do fascinantnega sveta probiotikov in njegovega pomena za zdravstveno zdravje in preventivno zdravo in odpirajo naravnim sredstvi. Potopite se z nami v znanstvene temelje in praktična področja uporabe promotorjev naravne imunosti.

Uporaba fitoterapije za imunsko modulacijo: znanstveni temelji in področja uporabe

fitoterapija, uporaba rastlin in zelenjavnih ekstraktov za preprečevanje in zdravljenje bolezni temelji na različnih bioaktivnih komponentah za imunsko modulacijo. Najpomembnejše aktivne sestavine vključujejo polisaharide, flavonoide, glikozide, alkaloide in terpene. Te snovi so pokazale, da lahko vplivajo na imunske modulacijske učinke in vitro in in vivo, tako da vplivajo na aktivnost makrofagov, naravnih morilskih celic (NK celic), T-limfocitov in drugih imunskih celic.

  • polisaharid : Povečajte fagocitozo makrofagov in spodbudite proizvodnjo citokinov.
  • flavonoidi : lastne antioksidativne lastnosti in lahko podpirajo imunski odziv z modulacijo različnih signalnih poti.
  • glikozidi : vključeni v zaviranje vnetnih procesov in krepitev telesnih obrambnih mehanizmov.
  • Alkaloid : lahko modulira proizvodnjo citokina in prispeva k regulaciji imunskega odziva.
  • terpene : pokazati protivnetne učinke in lahko spodbudi aktivnost imunskih celic, kot so T limfociti.

Nekateri dobro znani imunski modulatorji zelenjave vključujejo Echinacea, ginseng, Astragalus, Andrographis in Curcumin. Te rastline so podrobno preučene o njihovi sposobnosti krepitve imunskega sistema in optimizacije telesne obrambe. Tipična področja uporabe fitoterapije za imunsko modulacijo vključujejo preprečevanje in zdravljenje prehlada, gripe, kronično vnetje in podporo imunske funkcije pri bolnikih, oslabljenih z imunokom.

Rastlina Aktivne sestavine Učinki Echinacea polisaharid, alkamida Stimulacija fagocitoze, povečanje števila levkocitov ginseng ginsenozid Povečanje proizvodnje protiteles, izboljšanje aktivnosti NK celic Astragalus Polisaharidi Povečanje proizvodnje interferona in imunoglobulina Andrographis Andrographolid Inhibicija vnetja, imunosulacija curkumin KURKUMINOIDI Anti -vnetni, antioksidant

Izbira rastlin in njihovih pripravkov zahteva podrobno poznavanje njihovih aktivnih sestavin, katerih interakcije z imunskim sistemom in potencialnimi stranskimi učinki. Raziskave se vedno bolj osredotočajo na identifikacijo in karakterizacijo rastlinskih aktivnih sestavin, ki lahko posebej opravljajo regulativne funkcije v imunskem sistemu, da bi omogočili ciljne terapevtske pristope. Vključevanje fitoterapevtskih metod v klinično prakso za imunsko modulacijo zato zahteva pristop, ki temelji na dokazih, ki ga podpirajo klinične študije in znanstvene raziskave.

mikrohranila in njihova vloga v imunski obrambi pred sezonskim patogenom: Pregled na osnovi dokazov

mikrohranila, majhne molekule osnovnih vitaminov in mineralov, igrajo ključno vlogo pri funkciji imunskega sistema. Delujejo kot so -faktorji v encimskih procesih, ki so pomembni za imunski odziv. Vaša zadostna razpoložljivost lahko zaščiti pred sezonskimi patogeni in krepi imunsko obrambo.

vitamin D je bistvenega pomena za aktiviranje imunskih celic. Pomanjkanje vitamina D lahko poveča dovzetnost za okužbe zgornjega dihalnega trakta. vitamin C in e delujeta kot antioksidanti, ki pomagajo preprečiti oksidativno poškodbo imunskih celic. Podpirajo pregradno funkcijo kože in sluznice proti patogenim vsiljivcem. cink je še en pomemben mikrohranil, ki je vključen v regulacijo imunskega odziva in funkcijo imunskih celic, kot so NK celice (naravne morilske celice) in T-limfocite. mikrohranil funkcija Dnevna zahteva Vitamin D Imunska aktivacija 20 µg Vitamin C Antioksidativna zaščitna funkcija 95-110 mg cink Ureditev imunskega odziva 10-11 mg

Absorpcija nekaterih mikrohranil v zadostnih količinah ima lahko preventivni učinek proti sezonskim okužbam. Uravnotežen načrt prehrane, ki je bogat s svežim sadjem, zelenjavo in polnozrnatimi žitami, lahko pomaga pri zadovoljevanju potreb. V nekaterih primerih, tako kot pri nekaterih skupinah tveganj (npr. Starejši ljudje ali ljudje s predhodnimi boleznimi), je lahko dopolnilo smiselno nadomestiti primanjkljaje in podpirati imunski sistem.

Študije kažejo, da lahko ciljno dopolnjevanje z mikrohranili, zlasti v časih povečanih potreb, na primer med sezono mraza in gripe, pozitivno vpliva na imunsko obrambo. Vendar je pomembno, da se izognete prevelikemu odmerjanju, saj lahko to privede do nezaželenih stranskih učinkov. Odmerjanje je treba vedno upoštevati ob upoštevanju individualnih potreb in po posvetovanju s zdravstvenim specialistom.

Znanstvene raziskave poudarjajo pomen zadostne oskrbe mikrohranil za funkcijo imunskega sistema. Njena vloga na področju preprečevanja in obrambe pred sezonskim patogenom je trenutna tema v prehranski znanosti in imunologiji.

probiotiki in črevesno zdravje: odnosi in potencial za okrepljeni imunski sistem

V človeškem prebavnem traktu je največje kopičenje imunskih celic, ki poudarja bistveno vlogo črevesa za imunski sistem. Probiotiki, živi mikroorganizmi, ki nudijo koristi za zdravje, ko je sprejem ustrezno sprejet, igrajo ključno vlogo pri ohranjanju črevesnega zdravja in s tem pri imunski modulaciji.

Mehanizmi delovanja probiotikov:

  • Podpirajo pregradno funkcijo črevesne sluznice, kar otežuje prodiranje patogenih mikroorganizmov.
  • Probiotiki modulirajo lokalni in sistemski imunski sistem z interakcijo s črevesnimi epitelijskimi celicami in imunskimi celicami.
  • Proizvodnja maščobnih kislin kratkih verig prek probiotikov ima protivnetni učinek.
  • Probiotiki tekmujejo s patogenimi mikrobi okoli hranil in adhezijskih točk na črevesni sluznici.

Odnosi med črevesno mikrobioto in imunskim sistemom:
Črevesna mikrobiota, zapletena skupnost mikroorganizmov v črevesju, pomembno vpliva na imunski sistem. Dislanca te mikrobiote, imenovana tudi disbioza, lahko privede do oslabljenega imunskega odziva. Probiotiki pomagajo spodbujati zdravo ravnovesje črevesne mikrobiote in s tem okrepiti imunski sistem.

učinek Opis imunska modulacija Krepitev imunske obrambe s probiotiki protivnetni učinek Zmanjšanje vnetnih reakcij v telesu Izboljšanje funkcije črevesne pregrade Okrepitev črevesne stene proti patogenim vsiljivcem

Študije kažejo, da imajo nekatera plemena probiotikov, kot sta Lactobacillus in Bifidobacterium, pozitivne učinke na črevesno zdravje in imunski sistem. To vključuje preprečevanje nalezljivih bolezni, zmanjšanje trajanja driske in potencialno zmanjšanje pogostosti alergij in avtoimunskih bolezni.

Za optimalno uporabo zdravstvenih koristi probiotikov je pomembno biti pozoren na kakovost in specifično vrsto plemen, pa tudi na uravnoteženo prehrano, ki podpira zdravje črevesne mikrobiote. Prihodnje raziskave bodo še naprej razjasnile posebne mehanizme, skozi katere probiotiki vplivajo na imunski sistem in kako jih je mogoče uporabiti v preventivne in terapevtske namene.

V tem članku smo dali celovit vpogled v naravne možnosti za krepitev imunskega sistema za sezonske okužbe. Od fitoterapije do esencialnih mikrohranil do pomena probiotikov in črevesnega zdravja so bili preučeni različni pristopi in njihovo znanstveno dobro oblikovano ozadje. To znanje omogoča sprejemanje informirane odločitve o naravnih strategijah za imunsko modulacijo. Pomembno pa je poudariti, da teh metod ne bi smeli obravnavati kot posamezne rešitve, ampak kot del celostnega pristopa k zdravju in dobro počutju. Nadaljnje raziskave in individualni nasveti specializiranega osebja so bistveni za zagotovitev optimalne uporabe in kombinacije teh naravnih sredstev. Nazadnje je treba opozoriti, da je krepitev imunskega sistema kompleksno podjetje, v katerem lahko naravna sredstva predstavljajo dragocene gradnike, da bi povečali odpornost v primerjavi s sezonskimi okužbami.

viri in nadaljnja literatura

reference

  • Arreola, R., Quintero-Fabián, S., López-Roa, R. I., Flores-Gutiérrez, E. O., Reyes-Grajeda, J. P., Carrera-Quintanar, L., & Ortuno-Sahagún, D. (2015). Imunska modulacija in protivnetni učinki polifenolov. Kemija hrane , 188, 201-215.
  • Hao, Q., Dong, B. R., & Wu, T. (2015). Probiotiki za preprečevanje akutnih okužb zgornjih dihal. Cochrane baza podatkov sistematičnih pregledov , (2).
  • Watzl, B., Neudecker, C., Hänsel, W., Rechkemmer, G., & Pool-Zobel, B. L. (2005). Povečanje proizvodnje protiteles, ki jih povzroča ovalbumin, in odziv na sluznico IgA v Svetu s prehrano, dopolnjeno z jogurtom ali mlekom, fermentiranim z različnimi sevi Lactobacillus Casi. International Journal of Food Sciences and Nutrition , 56 (3), 204–217.

študije

  • Maguire, M., & Maguire, G. (2019). Vpliv mikrohranil na imunski sistem: kritični pregled. prehranska imunologija , 60 (1), 25–35.
  • Saul, L., Mair, I., Imai, T., Bhuju, S., & Binder, J. (2019). Dolgotrajna učinkovitost probiotikov pri preprečevanju okužb zgornjega dihalnega trakta. Klinična in eksperimentalna imunologija , 195 (3), 301–309.

Nadaljnja literatura

  • Langhorst, J., Wulfert, H., Lauche, R., Klose, P., Cramer, H., Dobos, G. J., & Korzenik, J. (2013). Sistematični pregled in metaanaliza vloge probiotikov pri zdravljenju sindroma razdražljivega črevesja. International Journal of Clorectal Disease , 28 (3), 293–303.
  • Meydani, S. N., & Ha, W.K. (2000). Imunološki učinki jogurta. American Journal of Clinical Nutrition , 71 (4), 861-872.
  • Roberfroid, M. (2007). Prebiotika: pojmovanje novega koncepta hrane. Prehranske raziskave , 17 (1), 259-275.